Petra Vidali
Čeprav je marsikatera kulturna ustanova nastanjena v historični stavbi, se lahko le redke ponašajo s tako pestro zgodovino kot sedanje domovanje Lutkovnega gledališča Maribor. To je predel mesta z najstarejšimi zgradbami, tukaj je mesto začelo nastajati. Arheološka izkopavanja so pokazala, da je bila pozidava najbrž celo že pred minoritskim samostanom. Po izselitvi menihov so ga prevzeli vojaki, ko so odšli tudi ti, pa civilno prebivalstvo. Najbolj znamenit prebivalec je bil sedanji stoletnik Zorko Simčič. Ko so ostale samo še ruševine, je prostor znova odkril Festival Lent, dokler ni leta 2010 novo arhitekturno mojstrovino, ki je spoštljivo zrasla iz stavbne zgodovine, poselilo Lutkovno gledališče Maribor. Zdaj si celoten kompleks deli z drugimi producenti in ustvarjalci, je historiat in pomen stavbe na tiskovni konferenci v sredo predstavila direktorica in umetniška vodja Lutkovnega gledališča Maribor Katarina Klančnik Kocutar.
Historična infrastruktura, ki jo polnijo umetniške vsebine, si zasluži tudi umetniško "turistično" vodenje
Ideja, da si takšna infrastruktura, ki jo polnijo umetniške vsebine, zasluži tudi umetniško "turistično" vodenje, se zdi logična. Lutkovno gledališče Maribor je že v preteklih letih pripravilo podobne pedagoške programe, njihova snovalka je bila Ajda Sitar, ki je tako tudi avtorica poti in likovne podobe tokratne uprizoritve. To pedagoško-didaktično zasnovo pa so želeli nadgraditi z dobrim besedilom, zato so k sodelovanju povabili pesnika in tudi že prej avtorja lutkovnih besedil Boruta Gombača. (Pri projektu sodelujejo predvsem avtorice in avtorji, ki poznajo mesto in mestno lutkovno gledališče, je izpostavila Katarina Klančnik Kocutar.) Gombač je naredil "čudovit poetičen tekst", ki otrokom približa zgodovino. Režiserka Nika Bezeljak je pojasnila koncept uprizoritve: gledalci oziroma popotniki vstopajo v različna zgodovinska obdobja skozi stare omare - ure, ki so svojevrstni avtomati in bodo lahko v bodočnosti tudi sami, brez človeškega oziroma igralskega faktorja vodili po poti. Vodnika po poti sta torej lutkovni zajec in samostanska miš, prvi kot reprezentant sedanjosti, druga kot predstavnica rodu, ki je videl vso zgodovino. Otroci so postavljeni v vlogo raziskovalcev, njihova zastopnika v uprizoritvi pa sta "raziskovalca Dora in Robi". Raziskovalca in animatorja sta Voranc Boh kot gost in Urša Kavčič kot ne več gostja, saj bo postala z upokojitvijo dolgoletnega mariborskega lutkarja Danila Trstenjaka članica igralskega ansambla.
Urša Kavčič je na tiskovni konferenci izpostavila interaktivnost Lutkovnega zajca in samostanske miši. Četudi je vsaka lutkovna predstava do določene mere interaktivna in odvisna od reakcij in sodelovanja (mlade) publike, je pri predstavi - poti takšna soodvisnost še potencirana. Že priprava takšne predstave zahteva testno publiko in tako so lahko že okusili, kako zelo se predstave, na katerih so samo otroci, razlikujejo od tistih, na katere na primer pridejo tudi njihovi straši. Otroke je seveda težje usmerjati in "nadzorovati" (ker gre za stalna menjavanja prostorov, jih je težko ohranjati v skupini ...), a so njihove reakcije bolj neposredne in pristne.
Čeprav gre za "veselo potovanje", so hoteli, da ostane predstava "resna", je rekla Nika Bezeljak, kar pomeni, da kljub nepredvidljivim situacijam ne želijo improvizirati, spreminjati teksta, verbalno dodatno komunicirati z otroki ... "Resna" je tudi glasba Milka Lazarja, prav tako Mariborčana in glasbenika, ki je v Minoritskem kompleksu v zadnjih letih večkrat predstavljal/izvajal svoje delo. Med historičnimi glasbenimi parti pa so seveda tudi sodobni, pospremljeni s petjem.
Lutkovni zajec in samostanska miš sta tudi v tej fazi, ko vodstvo po poti še ni avtomatizirano, zahtevala izjemno tehnično ekipo, ki prihiti s prizorišča na prizorišče vsakič še pred animatorji in gledalci.
Predstava je zadnja v sezoni 2021/2022, ki se tako ne zaključuje, ampak kar preliva v novo sezono. Ta se bo začela s predstavo Želodkova skrivnost, za september pa napovedujejo tudi reprizo predstave Gluha republika po pesniški zbirki Ilye Kaminskega, ki je imela premiero junija. Lutkovni zajec in samostanska miš bosta v okviru iztekajočega se Poletnega lutkovnega pristana na sporedu še v soboto, vendar so vstopnice že pošle.
