Petra Vidali
Srce v temi je inspirirala Mary Tample Grandin, ameriška znanstvenica in aktivistka, izjemna osebnost, ki je iz svojega hendikepa, avtizma, naredila svoj življenjski projekt, s tem pa pomagala milijonom ljudi - in živali.
Mary Tample Grandin se je rodila leta 1947. Imela je srečo, da se je sploh lahko šolala, ker so takrat avtistične otroke avtomatsko izločili iz družbenega pogona. Avtisti po navadi ne morejo pričati o svojem doživljajskem svetu, ona pa je zmogla ubesediti svoje doživljanje sveta in s tem pomagala ne le avtistom, temveč tudi živalim. Avtistično mišljenje je namreč mišljenje v podobah, njihov spomin pa je čutni spomin, zato je od otroštva bolje razumela živali kot ljudi. A to razumevanje ni ostalo na ljubiteljskem, romantičnem nivoju, Grandinova je diplomirala iz psihologije, doktorirala pa iz mukanja krav. Si predstavljate? Znanstvena dognanja pa je prevedla v aktivizem. Pravi, da je človek vedno jedel živali, in zato v prvi vrsti ne apelira za vegetarijanstvo ali veganstvo, zavzema pa se za čim bolj humano ravnanje z živalmi. Razvila je sistem, kako krave čim manj mučno pripeljati od pašnika do zakola v klavnici, in z neizmerno vztrajnostjo dosegla, da tudi velike prehranjevalne verige, kakršni sta McDonald's ali Burger King, sodelujejo z rejci, ki upoštevajo njena dognanja. Seveda jih ni prepričala z argumentom zmanjšanja trpljenja živali, temveč z ekonomskim razlogom - meso živali, ki manj trpijo, naj bi bilo boljše pa tudi postopek je cenejši.
Uprizoritvena predloga je nastala na podlagi njenih predavanj, ne gre za dialog, temveč za notranji monolog, "kot bi se Mary Tample Grandin pogovarjala sama s sabo," pravi Tanja Lužar. Ob pripravi uprizoritve so se ustvarjalci srečali s poznavalci avtizma, režiserka pa je obiskala klavnico Košaki. Tanja Lužar pravi - v klavnici je bila eno leto po nastanku posnetka, ki ga je objavil Večer, vendar pred objavo posnetka - da mesarji niso ravnali z živalmi brezčutno. V pogovoru so sami izpostavili kot problem zadovoljevanje enormnega povpraševanja po mesu, zlasti v sezoni piknikov in ob večjih praznikih. Ob nekem prazniku so morali v enem dnevu zaklati 260 krav, je povedal mesar. Ta poklic opravlja, ker ga je tudi njegov oče, ampak njegov sin ga ne bo, je rekel.
V predstavi tega eksplicitno ni, z dvema igralkama, videom in glasbo uprizarja Srce v temi predvsem zgodbo o mostu med ljudmi in živalmi, kakršnega je zgradila Grandinova. Pomembno je, pravi Tanja Lužar, da niso podlegli temu, da mora biti tisti, ki govori resnico, tudi simpatičen. Aktivistka, tako kot Greta, večinoma vzbuja nelagodje. Mary Temple Gradin igrata Minca Lorenci kot gostja in članica lutkovnega ansambla Barbara Jamšek. Obe sta izpostavili, da nista želeli posnemati obnašanja avtistov, temveč sta nekatere lastnosti stilizirati in vkorporirali v uprizoritveno celoto. Lena Kocutar v Berlinu študira video in to je njena prva odrska izkušnja. Njen prispevek je tako tehten, da je video postal sogovornik in ne le podpornik dogajanja na odru. Glasbo je ustvaril Marjan Nečak, ki pravi, da tudi skladatelji na neki način razmišljajo v slikah, zato mu ni bilo težko vstopiti v ta projekt. Predstava ga je navdušila, spomnila ga je na belgijsko gledališče, za katero je precej ustvarjal - zdi se mu, da pri nas hočemo, da igralci doživljajo, tam pa, da pripovedujejo zgodbo.
Tanja Lužar je v Lutkovnem gledališču Maribor hišna dramaturginja, vstop v režiserske čevlje pa ji je omogočil tudi drugačen uvid v delo tehničnega in drugega podpornega osebja. Navdušena je nad odličnim delom posameznikov in kolektivnim prizadevanjem.
