Prednost spektaklu

Matic Majcen
10.01.2020 14:02

Britanski režiser Sam Mendes je s filmom 1917 ustvaril zelo hollywoodski pogled na prvo svetovno vojno, pri katerem je akcija pomembnejša od zgodovinskih dejstev in naukov

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Sam Mendes ne kaže pretiranega interesa za prikaz zgodovinskih okoliščin resničnega dogodka.
Blitz

Zadnjih nekaj let smo v različnih umetniških zvrsteh kot tudi nasploh v medijih spremljali precejšnje število projektov, namenjenih 100. obletnici prve svetovne vojne. Film se je za razliko od drugih področij venomer zelo skromno loteval tega dogodka. Medtem ko so filmi o drugi svetovni vojni skozi zgodovino nenehno polnili svetovne kine in osvajali pomembne nagrade, pa so celovečerci o prvi svetovni vojni redki celo zdaj, ko ima filmska industrija izvrstno priložnost, da bi vendarle obudila tudi to zgodovinsko obdobje. Če je evropski film ponudil Zaton (2018) Laszla Nemesa in je režiser Peter Jackson posnel dokumentarec Nikoli se ne bodo postarali (2018), je ameriški igrani film kvečjemu opozarjal na vzporednice z medvojnim naraščanjem ekstremnih ideologij preko celovečercev, kot sta Zajec Jojo (2019) in Skrito življenje (2019).
Britanski režiser Sam Mendes je bil tisti, ki je vendarle odprl to skrinjico in je posnel velikopotezni, 90 milijonov dolarjev vreden celovečerec 1917, ki v enem samem, sicer umetno sestavljenem dolgem posnetku pripoveduje zgodbo o dveh britanskih vojakih, ki morata preko sovražnikovih linij nesti sporočilo o odpovedi napada, ki bi lahko vodil v masaker. Mendes se je s tem po bondiadah Skyfall (2012) in Spectre (2015) nenadoma obrnil k mnogo resnejši tematiki in prav ta prehod od zabavljaškega Jamesa Bonda k resnični vojni apokalipsi bi nam moral takoj pasti v oči. Štiriinpetdesetletni režiser namreč že na začetku filma 1917 daje vedeti, da ga primarno zanimajo tehnični in estetski vidiki kadra-sekvence, saj uprizori že skorajda učbeniško demonstracijo vzpostavljanja prehodov med interierji in eksterierji, med dnevom in nočjo, med akcijo in umirjenostjo. A če je imel ekstremno dolgi prizor v filmu, kakršen je Utøya, 22. julija (2018) tudi praktično funkcijo, ko je izvrstno prikazal klavstrofobijo in grozo morilskega pohoda Andersa Breivika, pa Mendes ne kaže pretiranega interesa za prikaz zgodovinskih okoliščin resničnega dogodka.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta