Klara Širovnik
Z odprtjem v Vetrinjskem dvoru se bo v petek ob 19.30 začel Mednarodni festival računalniških umetnosti (MFRU). Festival, katerega osrednji organizator je Mladinski kulturni center Maribor, je znan tudi po tem, da z deli gostujočih umetnikov napolni prazne izložbe mariborskih ulic. Čeprav nam je računalniška umetnost v vsakodnevnem življenju izredno blizu, se posamezniku utegne zdeti tuja, odmaknjena. Festival se trudi preseči tudi to. "Med zgodovinskimi osebnostmi, ki jih ljudje pomnijo, se navadno znajdejo številni umetniki. Slehernik najbrž pozna manj zgodovinsko pomembnih znanstvenikov in politikov kakor umetnikov. Umetnost pa je obenem bolj vseprisotna, kot se zavedamo - tudi fotografije, raznovrstne tiskovine in aplikacije imajo v ozadju zgodovino teksta, zvoka, kompozicije. Tovrstna umetnost nam je izredno blizu, a se nam, ko jo gledamo na odru ali v muzeju, zdi oddaljena," poudarja Miha Horvat, predstavnik platforme za sodobno raziskovalno umetnost konS, ki pri letošnjem festivalu sodeluje v spremljevalnem programu (za obiskovalce, tudi mlajše, pripravljajo delavnice).
Festival bo letos potekal pod naslovom Ekspanzija mogočega in kompleksnost zavesti. Čez dve leti bo praznoval 30. obletnico, letos pa je (tudi zaradi prihajajočega jubileja) njegov fokus usmerjen v nadgradnjo zgodovinskih temeljev, stremi pa tudi k poudarjanju skupnih vizij računalniške in intermedijske prihodnosti. To je smiselno, pravijo organizatorji, saj MFRU ne obravnava zgolj sprememb in potencialov, ki jih prinašajo računalniške tehnologije, temveč odraža tudi aktualna družbena dogajanja v povezavi s tehnologijami. Njegova osrednja naloga ostaja povezovanje novih tehnologij z znanostjo, umetnostjo in premiki v družbenih okoljih. V svojem programu skuša posledično zaobjeti avtorje različnih generacij in izrazov.
Glavni program festivala letos poteka na devetih lokacijah. Osrednja razstava festivala v Vetrinjskem dvoru je posvečena Janezu Strehovcu, slovenskemu pesniku, filozofu ter raziskovalcu medijske umetnosti in kulture, avtorju osmih znanstvenih knjig. Avtorja bodo predstavili s pregledom njegovih knjižnih publikacij, revialnih zapisov in posnetkov predavanj. "S programom želimo na eni strani izpostaviti zgodovinske momente in avtorje, ki so na tem področju igrali pionirsko vlogo, na drugi strani pa - ker je festival vpet v širše družbeno dogajanje, v aktualne tematike - dela mladih avtorjev," izpostavlja vodja Aleksandra Saška Gruden. Med slednjimi lahko izpostavimo Saro Bezovšek, Daleo Kovačec, Vida Merlaka in Lazarja Mhajlovića, ki se bodo s svojimi (interaktivnimi, zvočnimi) instalacijami predstavili v Kulturnem inkubatorju na Koroški cesti. Kot močno točko festivala pa organizatorji omenjajo tudi izložbe v Modni hiši na Partizanski, kjer se bodo med drugim predstavili Monika Pocrnjič, Larisa Blazić in Martin Bricelj Baraga.
Kakšen pa je siceršnji položaj intermedijske in računalniške umetnosti v današnjem prostoru, času? "Glede na to, da se je festival v Mariboru ohranil že 28 let, podpora obstaja. Morda bi finančno lahko bil podprt še bolje, a glede na to, da se družba vedno bolj usmerja v ta polja (računalnik je pravzaprav prisoten vsepovsod, z njim živimo), mislim, da je te vrste umetnost dejansko v ekspanziji, da prihaja do porasta. V zavesti ljudi je potrebno poiskati vzporednice z njo - tovrstne tehnologije se po eni strani pojavljajo v vsakdanjem življenju, po drugi strani pa se festival, na katerem središčimo takšno umetnost, še vedno zdi presenetljiv, nenavaden. Ta razkorak še vedno obstaja in mislim, da ga moramo preseči skozi dogodke v mest in s tem, da ga vpenjamo samo tkivo družbe," zaključuje Aleksandra Saška Gruden.
Ob razstavnem delu organizatorji pripravljajo tudi teoretični del festivala, ki bo potekal v obliki debatne mize z avtorji, vodil pa jo bo Tomaž Grušovnik. Že prvi dan bodo podelili tudi študentske intermedijske nagrade.
Dogajanje se bo zaključilo v petka, 14. oktobra.
