Slikar, grafik, pedagog in teoretik Bogdan Čobal se ob 80. obletnici v UGM Studiu predstavlja z grafičnim opusom, ob katerem se sprašuje o razlikah med dvema ustvarjalnima svetovoma, analognim in digitalnim.
Ob tej priložnosti se vrača k svojim grafičnim začetkom, litografijam, s katerimi se je javnosti prvič javno predstavil v poznih šestdesetih letih prav v mariborskem razstavišču Rotovž leta 1967 in takoj doživel opazen uspeh. "Avtor tudi šteje med prve, ki so se posvetili raziskovanju računalniške grafike, zato ni naključje, da je svoje zgodnje grafike digitaliziral in jih računalniško spreminjal ter iz množice opcij sestavljal kompleksne nove palimpseste. Avtor na poglobljen, a zabaven način primerja izbrana svetova in se sprašuje o razlikah in potencialih dveh ustvarjalnih principov - od materialnih specifik samega ustvarjalnega procesa do percepcije in simbolne vrednosti grafike," je ob razstavi napisala kustosinja Breda Kolar Sluga.
"Sodi med vidnejše likovne umetnike druge polovice 20. stoletja na Slovenskem. Njegov opus sestavljajo grafike v tehnikah globokega in ploskega tiska, računalniška grafika in slikarska dela v akrilu in olju na platnu. V raziskovanju in ustvarjanju se posveča problemom součinkovanja prostora, svetlobe in barve. Ukvarja se tako s prostorom na sliki kot s prostorom, v katerem so razstavljena njegova dela: svoje razstave z računalniško simulacijo zasnuje sam, s čimer tudi razstavni prostor postane njegovo umetniško delo," je še zapisala kustosinja.
Ob razstavi je umetnik, ki spada med tiste, ki radi in dobro osmišlijo svoje delo, o kontekstu razstave, svetu likovne umetnosti in svetu sploh spregovoril v intervjuju, ki ga je z njim naredila kustosinja. O izbiri razstavnega prostora in njegovem pomenu je med drugim rekel:
"Na razstavišče Likovni salon Rotovž sem čustveno vezan, ne samo zaradi razstav, ki sem jih imel, ampak tudi zato, ker sem bil soudeležen pri njegovem nastanku, razvoju in pripojitvi k UGM. Danes je razstavišče namenjeno začetnikom ali celo bodočim začetnikom. To dejstvo je narekovalo odločitev, da se predstavim v razstavišču UGM Studio kot začetnik in dam v presojo, kakšni so bili standardi začetništva v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, kakšni so bili standardi vstopa v javni prostor."
Kakšni so bili standardi začetništva nekoč in kakšni so danes?
O dostopnem digitalnem mediju in njegovi uporabi v umetnosi je rekel: "V procesu digitalnih sprememb ni težnje po končnem videzu, prisotna je igra radovednosti, kako bo izgledal videz nove spremembe. Poudariti pa moram, da delo z računalniškimi programi ni za začetnike in likovne amaterje, zahteva znanje likovnih zakonitosti in izostren likovni čut. Možnosti računalniških orodij omogoči hiter dodelan videz izdelka, kar pa ne nadomesti likovno ustrezne gradnje likovnine."
In ko ga je kustosinja izzvala z vprašanjem, ali rad poudarja, da ni umetnik, je odgovoril: "Umetnost, umetnina in umetnik so trije ločeni pojmi, ki se le redko prekrivajo. Umetnost je proces, pojem, ki pokriva vse izraze, vsa dogajanja, vezana na inovativno kreativnost. Vsa razmišljanja o pojavu kreativnih praks v prostoru in času. Umetnina je izdelek, ki vsebuje ustvarjalno prakso osebne izpovedi, ki je del duha časa, odraža objektivne razloge nastanka. Umetnik je posameznik, ki s svojo kreativnostjo doprinese nove poglede na razumevanje sveta, človeka, narave in okolja.
Sam se sprašujem, v kolikšni meri je moj doprinos k panogi izviren in objektiven, s tem del umetniškega snovanja."
Osebna izkaznica
Bogdan Čobal je slikar, grafik, likovni pedagog in galerist. Slikarstvo je študiral na Akademiji za likovno umetnost (ALU) v Ljubljani in 1967. diplomiral pri Maksimu Sedeju. Poučeval je likovno vzgojo na osnovnih šolah, bil vodja aranžerstva, reklame in notranji oblikovalec blagovnice Kvik, učitelj aranžerstva v Šolskem centru za blagovni promet (srednji trgovski šoli), predaval likovno teorijo in slikarstvo na oddelku za likovno pedagogiko Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru, kjer je bil leta 1988 izvoljen v naziv docenta in leta 1997 v naziv izrednega profesorja. Kljub upokojitvi je do leta 2018 na Inštitutu za medijske komunikacije Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko UM predaval predmet grafika in umetnost ter vodil praktikum grafično snovanje in oblikovanje I in II. Od leta 1971 deluje v Društvu likovnih umetnikov Maribor (DLUM), od 1975. v njegovih organih; nekaj mandatov je bil predsednik (upravnega odbora) DLUM in do 2019. predsednik umetniškega sveta.
