Celo papirja za katalog se ni dalo dobiti v ustreznem času, prav pri katalogu se je časovnica zaradi korone podrla. Potrebovala sem čas za vdih. In si ga vzela, je pojasnila umetnica Tanja Pak, ki se je lahko zanesla na svojo ekipo, kar ji tudi daje moč. Zadnje leto je namenila zgolj načrtovanju prostora, celotni pripovedi razstave ter umeščanju del v novo postavitev in zgodbo: "Celotna pripoved povezuje moje občutenje različnih vrst samot in odnosov ter tehta povezavo med tem, kar je bilo, in tem, kar v tem trenutku je."
Po sedemnajstih letih
Razstavo je pripravila na povabilo Galerije Velenje: "Delovanje galerije sem s spoštovanjem spremljala. Na vabilo sem se odzvala ambiciozno in v projekt usmerila vso svojo energijo, saj v tem delu Slovenije od razstave v Dravogradu leta 2004 še nisem gostovala." Arhitektura razstave je za avtorico pomenila izziv, saj svoje postavitve vedno pripravi glede na dani prostor, na njegovo arhitekturo in občutenje tega prostora.
"V Galeriji Velenje je bilo dokaj zahtevno izpeljati dramaturško zgrajeno celovito pripoved, saj so prostori zelo raznoliki, z močnimi arhitekturnimi elementi," je povedala umetnica, ki izhaja iz Rogaške Slatine. Postavitev z drevesi, ki jih je zaprla v polprosojen kubus, je izvorno starejše delo, po njem se je mogoče tudi sprehoditi: "V njem sem steklene veje naredila na novo, natančno po odlitkih vej, ki sem jih izbrskala izpod snežnega plazu par tednov pred postavitvijo." Ob tem je razmišljala o samoti, odrezanosti in možnosti za nastanek nečesa novega na podlagi uničenja. Tako je celotno razstavo predelala, da je dodala to interaktivno postavitev. Ob eksponatih so na stenah galerije tudi velike fotografije pokrajin. "Gre za vtise, ki jih potem v drugem mediju prevajam v kiparske postavitve istih izpovedi in iskanj. Včasih občutje zajamem skozi oko fotografske kamere ali pa skozi zapise, zame enako pomembne kot vizualna podoba," je pojasnila oblikovalka In umetnica, ki se poglobljeno posveča predvsem ustvarjanju v steklu.
Vsak je svoje izkušnje oblikovalec
Dela za razstavo so nastajala v obdobju petih let, nekatera še dlje. "Postopki ustvarjanja v steklu, predvsem v takšnih dimenzijah, potrebujejo čas, ponovitve, refleksije in izjemno veliko fizičnega dela. Nekateri od njih zahtevajo koordinirano delo z ekipo, najeme studiev, in v času pandemije seveda nič od tega ni bilo mogoče," je pojasnila Tanja Pak.
"Leta dela, leto priprav in razbolenih rok je težko umiriti v misel, da morda galerija sploh ne bo odprta"
V času zaprtja je bila primorana, da se z vsemi procesi, ki jih je bilo v tem času še treba izvesti na posameznih steklenih eksponatih, spoprime sama v svojem studiu, ki za vsa ta dela ni opremljen. "Leta dela, leto priprav in razbolenih rok je težko umiriti v misel, da morda galerija sploh ne bo odprta, da morda razstave skoraj nihče ne bo videl, ker ne bo smel čez mejo svoje občine," je še povedala. A je ovire, ki so se še zvrstile do odprtja, z vztrajnostjo prestopila in pripravila razstavo. Poudarila je, da vsak obiskovalec lahko razstavo doživi po svoje. "Popeljem ga v prostor in pogosto ob tem naslovim vse njegove čute, da prostor ne le vidi, ampak začuti, zasliši, tudi zavonja ... Od vstopa v galerijo gradim njegovo zgodbo, bolje rečeno njegova občutenja, vsak pogled mi je pomemben, kamorkoli se gledalec postavi, se s tem gradi njegovo lastno doživetje."
Umetnica bo še v četrtek, 13. maja, ob 18. uri predstavila svoje delo, postopke izdelave in katalog razstave.
Širše zanimanje za design
"V otroštvu sem bila, kot vsi v Rogaški, obdana z brbotajočimi mehurčki zdravilne vode, v katerih se je lesketala svetloba, in z dimom od ognja ožganih kalupov, v katerih se je v vročini rojevalo steklo. Te podobe so me gotovo zaznamovale, a ne določile. Design me je zanimal širše. Diplomirala sem iz industrijskega oblikovanja na ALUO, magistrirala iz umetnosti na Royal College of Art v Londonu, pozneje sem se veliko izpopolnjevala na delavnicah, seminarjih in v studiih po svetu, od ZDA do Norveške. Delujem kot oblikovalka uporabnih predmetov in kot vizualna umetnica na področju kiparstva in večjih prostorskih postavitev, v katerih posegam po različnih medijih in izraznih možnostih, tudi glasbi in svetlobi, ter jih obravnavam skozi dramaturško perspektivo," pravi.