Naslovnica z ikoničnim likom - ni treba, da je velik, in ne potrebuje obraza, pa vsi vemo, kdo je.
Izšel je avtorski strip Nekropola Jurija Devetaka po romanu Borisa Pahorja.
Ko pomislimo na stripovski medij v kombinaciji s slovensko literaturo, pomislimo kvečjemu na historično-fantazijske epopeje, Pod svobodnim soncem na primer. Nekropola s svojo težo pa se zdi nasprotje trivialne lahkotnosti, ki naj bi jo žanr stripa imel. Vizija Jurija Devetaka prikliče v spomin francoski prevod Nekropole - Romar med sencami. Roman oziroma strip namreč govorita o potovanju v zasmrtje, med sence mrtvih, potovanju, kakršnega poznajo vse civilizacije. Boris Pahor je v Nekropoli ena teh senc in hkrati tisti, ki se vrača in pripoveduje o njih. O mrtvih, ki nimajo oči, kajti oči so ogledalo duše.
Ko pomislimo na stripovski medij v kombinaciji s slovensko literaturo, pomislimo kvečjemu na historično-fantazijske epopeje, Pod svobodnim soncem na primer. Nekropola s svojo težo pa se zdi nasprotje trivialne lahkotnosti, ki naj bi jo žanr stripa imel. Vizija Jurija Devetaka prikliče v spomin francoski prevod Nekropole - Romar med sencami. Roman oziroma strip namreč govorita o potovanju v zasmrtje, med sence mrtvih, potovanju, kakršnega poznajo vse civilizacije. Boris Pahor je v Nekropoli ena teh senc in hkrati tisti, ki se vrača in pripoveduje o njih. O mrtvih, ki nimajo oči, kajti oči so ogledalo duše.