Vse v letu 2020 je bilo drugače kot običajno, Sabina Cvilak, prvakinja mariborskega opernega ansambla, dobitnica letošnje operne Smerkoljeve nagrade, opiše leto, ki se poslavlja. Posledice epidemije so hude, nagrade je vesela, ker jo podeljujejo operna stroka in kolegi v času preizkušenj tudi zanje. "Spomladi sem bila v garderobi pripravljena na nastop z Andreo Bocellijem v Stožicah, a so ga zaradi covid ukrepov morali odpovedati." Odpovedati je morala mnoge nastope po svetu. Zaveda se, da so ukrepi ob epidemiji nujni, opozori pa, da naj bodo primerni. "Ni pa prav, če tisti, ki umetnikom prepovejo delovanje, pozabijo nanje ali jih celo zmerjajo s paraziti. Prav bi bilo misliti kak korak naprej in vlagati v družbo, ki je sposobna ne le preživeti, ampak imeti zadovoljne ljudi in neko vrednost."
Čeprav ni nastopov, tako kot drugi iz mariborskega opernega ansambla, vzdržuje formo. "Vse to trenutno lahko počnemo le na pol in vsi upamo, da se pravi trening kmalu začne zares." S tem misli seveda tudi nastope pred publiko. Novoletni prazniki so zanjo zadnjih šest let, odkar ima hčerko Rene (rojena je prvega januarja), podobno lepi, kot so bili v otroštvu. "Prav zato, ker sem mama, sem se odločila za peko keksov, krasimo jelko. Tega od otroštva dalje nisem počela s takim zadovoljstvom." Dobra stran korone je, da ima letos za to dovolj časa. "Slaba stran pa, da kekse tudi zares pojem," se nasmehne.
Izjemna pevka, ki se je ustalila doma v Mariboru, od koder do evropskih in svetovnih opernih odrov ni predaleč, ima rada glasbo tudi zato, ker naredi ljudi boljše. "Zato dajemo otroke v glasbene šole, da jih naučimo prepoznati, kaj so vrednote, kaj je lepo, kaj jih gane, katera čustva imajo. Naučimo jih misliti po svoje, spoštovati druge. Ali ni vredno vlagati v to?" Je!
Celoten pogovor s Sabino Cvilak si preberite v jutrišnji številki Večera v nedeljo.
