Matic Majcen
Prešernove nagrade in nagrade Prešernovega sklada za leto 2024 je 15-članski upravni odbor s predsednikom dr. Jožefom Muhovičem na čelu letos izbiral med 127 predlogi, ki jih je v obravnavo podalo šest področnih strokovnih komisij. Tudi tokrat je odbor podelil največje število nagrad, kot jih dovoljuje zakonodaja iz leta 1991 – dve Prešernovi nagradi za življenjsko delo in šest nagrad Prešernovega sklada na področju umetnosti.
Novinarsko konferenco, na kateri so razkrili letošnje nagrajenke in nagrajence, je uvedla ministrica za kulturo Asta Vrečko, ki je med drugim povedala, da so "Prešernovi nagrajenci tisti ustvarjalci in ustvarjalke, ki premorejo najbolj vrhunske izrazne oblike umetniškega jezika, hkrati pa nas s svojim delom opomnijo na refleksijo družbe". Nagrajenci pa so obenem tisti, je povedala ministrica, "ki znajo ta izraz približati ljudem. So dostopni, razumljivi, a hkrati premorejo umetniški jezik, ki ni dan vsakemu".
Pesnica in prevajalka Erika Vouk si je letošnjo Prešernovo nagrado za življenjsko delo prislužila z opusom, ki ga sestavlja 11 pesniških zbirk med letoma 1984 in 2018, kot so Bela Evridika, Anima, Opis slike, Valovanje, Rubin in Ta dan. "Njeno pisanje označujeta težnja h kultiviranju jezika in želja po osmišljanju sveta," so v obrazložitvi zapisali člani upravnega odbora. "Pesnica se odloča za izbran privzdignjen izraz, s katerim upesnjuje klasične estetske vzorce in dosega dovršeno oblikovno strukturiranost, urejeno geometrijo verzov, metruma in rime."
Na drugi strani se je baletni plesalec, koreograf, režiser, publicist in pedagog dr. Henrik Neubauer z baletom začel ukvarjati že leta 1944. Na svoji dolgi umetniški poti je med drugim kot solist med letoma 1946 in 1957 nastopal v ljubljanski operni hiši. Med letoma 1960 in 1972 je prevzel vodenje ljubljanskega Baleta, od 1972 do 1982 pa je bil direktor in umetniški vodja Festivala Ljubljana. Leta 1984 je za dve leti prevzel vodenje mariborske Opere. Poleg tega, da je med letoma 1989 in 2002 predaval na ljubljanski Akademiji za glasbo, je objavil tudi več kot trideset knjižnih izdaj in več kot petsto člankov. "Zaradi naštetih zaslug in prizadevanj na številnih področjih umetnosti in kulture, ki so trajno obogatila slovensko kulturno krajino ter okrepila ugled slovenske države v mednarodnem prostoru, smo prepričani, da si dr. Henrik Neubauer nedvomno zasluži najvišje slovensko priznanje za izjemne dosežke na kulturno-umetniškem področju," so zapisali člani odbora.
Veseli dejstvo, da je eno izmed šestih nagrad Prešernovega sklada prejel Večerov karikaturist Ciril Horjak za delovanje na področju stripa v zadnjih treh letih. Horjak se je na svoji poti usmeril v risanje karikatur, satiričnih risb in stripov, s tem pa je svoje delo osredotočil na objave v časopisih, knjigah in revijah. Stripe je pričel objavljati v reviji Stripburger, blizu 2000 ilustracij je izdelal za Večer, objavljal pa je tudi v največjih svetovnih časopisih, kot so The Guardian, Le Monde, Die Zeit in Chicago Tribune. Deluje tudi kot teoretik in popularizator stripa, med drugim je avtor prvega slovenskega učbenika za strip. "Horjak zna s svojo risbo zajeti in lucidno prikazati bistvo upodobljenih figur in situacij ter prostorskih razmerij, za kar izkazuje izrazit dramaturški smisel, še najbolj pa ga je zaradi angažiranosti in duhovite pripovednosti mogoče primerjati s Hinkom Smrekarjem, ki ga tudi študijsko preučuje, zato deluje kot nekakšen sodobni Hinko Smrekar s psevdonimom dr. Horowitz," je zapisano v obrazložitvi.
Preostale prejemnice in prejemniki nagrad Prešernovega sklada so še pesnica Miljana Cunta za pesniško zbirko Nekajkrat smo zašli, zdaj se vračamo, dramska igralka Jana Zupančič za vloge v zadnjih treh gledaliških sezonah, mezzosopranistka Nuška Drašček za delovanje na glasbenem področju v zadnjih treh letih, režiserka Sara Kern za režijo filma Moja Vesna in grafični oblikovalec Tomato Košir za delo na področju grafičnega oblikovanja v zadnjih treh letih.
Dodajmo še, da bo avtorstvo proslave in svečane podelitve Prešernovih nagrad in nagrad Prešernovega sklada po odločitvi upravnega odbora v letu 2024 v rokah baletnega koreografa in režiserja Edwarda Cluga.
Erika Vouk o jeziku poezije
"Na vprašanje, čemu služi filozofija, je Platon odgovoril: Ničemur. Zato je tako veličastna. Enako bi lahko odgovorili tudi na vprašanje o poeziji. Poslanstvo pesnika je zavezanost besedi in beseda je njegova domovina, je nekoč lepo povedal Niko Grafenauer. Poezija je moj način razmišljanja in izražanja in moj modus vivendi hkrati. Svojega vsakdanjega življenja ne umikam pred poezijo, ona je iz take snovi, da ima pravico vse poimenovati, da se sme in mora izrekati do najbolj črnih globin. Vse prevajam v jezik poezije - neslišno sprva - in do vsega, kar me obdaja, imam ta čudni razmišljujoči pesniški odnos. V nekem intervjuju za Dialoge sem nekoč zapisala: edina stalnica, ki jo poznam, je poezija. In ta me vse življenje najgloblje osrečuje. Poezija bolnih ne ozdravi, žejnih ne napoji, lačnih ne nasiti, revnih ne bogati - a ne znam si predstavljati sveta brez nje. Nekaj prestižnih duhovnih trenutkov prinaša vsem rojenim pod njeno zvezdo. V zdajšnjem, kulturi izrazito nenaklonjenem času je poezija pač tista duhovna presežna vednost, ki tistim, ki jo zmorejo spreminjati, spregovori globlje in mogoče odrešujoče. Čutim pa in vem, da nima več tistega mesta v človekovem bitju in žitju, kot ga je imela nekoč. Danes poezija nima več te moči, da bi mogla karkoli spremeniti. Le izreka lahko Besedo. - Njeno poslanstvo je, da ne umolkne." (V almanahu Veronikinih nagrajencev Pesmi Parnasa)
Ciril Horjak o ilustraciji in meji
"Pri ilustraciji moraš vedno iti čez mejo. Preskok mora biti rahel. Ustreznico je morda iskati v tradicionalnem osvajanju: ženska mora moškemu nekaj pokazati, nekaj tvegati, da ga nagovori (in seveda obratno!). V nekem trenutku moraš nekaj 'zastaviti', način, kako to narediš, pa je ključen; če to napraviš elegantno, še vedno ostaja jasno, da si se zelo potrudil. Če vedno ostajaš varen korak pred mejo, potem pa to ni zanimivo. Ključno je, kako prestopaš mejo, in ne to, ali jo. Risba mora najprej vsaj malo presenetiti tudi mene, da lahko nato nagovori bralko in bralca. Za Večer imam narejenih nekaj čez 1600 risb, kratkih stripov je menda nekaj čez 200 ali 250, daljših pa tudi že na ducate. Trditi, da je vse to še vedno aktualno in da je 'preživelo', je nemogoče. Notri so vse sorte napak, od risarskih do vsebinskih. Nujno je torej imeti tudi uredniško reakcijo." (V intervjuju, ki ga je z njim za Večer naredila Klara Širovnik)
