V telovadnici Šolskega centra Ljubljana na Aškerčevi ulici je bil sinoči gledališki informans ob stoti obletnici prve konstruktivistične razstave na Slovenskem. Razstava Avgusta Černigoja je bila pred stoletjem prav na tej lokaciji, v telovadnici tedanje Tehniške srednje šole, na ogled od 15. do 25. avgusta 1924.
Tokratni gledališki informans z naslovom Severni red AČ::EL (za kraticami skrivata konstruktivista Avgust Černigoj in El Lisickij) je bil po besedah atraktorja informansa Dragana Živadinova osredinjen na Černigojevo konstrukcijo L, ki jo je posvetil svojemu kolegu Lisickiju, ter konstrukcijo Lisickija, ki je poimenovana Radijski napovedovalec. Informans naj bi prispeval k spominu in opominu, kjer se je "začela modernost". Ob tem je Živadinov še dodal, da sta bila tako Černigoj kot Lisickij na začetku 20. stoletja "na istem valu velike avantgardistične spremembe".
Gledališki informans se je posvetil tudi Izidorju Cankarju in njegovemu sporu s Černigojem na razstavi. V ospredju spora je bilo po besedah Živadinova prav vprašanje, kaj je in kaj ni umetnost. Kot je opisal Živadinov, naj bi Cankar na razstavi po navedbah prič doživel velik šok. V močnem odzivu je skoraj začel suvati konstrukcije s podstavkov. Na srečo te meje ni prestopil, je pa vpil na Černigoja, da to, kar je razstavljeno, ni nobena umetnost, je dogajanje pred stoletjem ponazoril Živadinov.
V informansu so nastopili Ivan Lotrič, Mak Tepšič, Mila Peršin, Bojan Mežnaršič in Timotej Novaković. Kaskadarji v informansu so bili Filip Kržišnik, Blaž Slanič, Gaj Martel in Jan Vidmar.
Umetniško ekipo gledališkega informansa, ki je nastal v produkciji zavoda Delak, poleg Živadinova sestavljajo še Dunja Zupančič, ki se podpisuje pod digitalne konstrukcije, sceno in kostume, Aljoša Živadinov Zupančič kot sorežiser ter Gregor Mesec, ki je oblikoval video, in Janez Kocjan, ki je oblikoval svetlobo. Za celostno podobo je poskrbel Miha Turšič.
Pa še kontekst: Černigoj je leta 1924 po vrnitvi iz znamenite avantgardne šole Bauhaus v telovadnici tedanje Tehniške srednje šole v Ljubljani, kjer je nekaj mesecev po razstavi postal profesor, postavil prvo konstruktivistično razstavo na Slovenskem. Na razstavi pred 100 leti so bile na ogled predvsem konstrukcije, kontrareliefi in maketni osnutki arhitekture. Razstava je po besedah Živadinova takrat vzpostavila vse temeljne probleme, ki so postali aktualni šele kasneje.
Černigoj (1898-1985) se je rodil v Trstu, kjer je obiskoval umetno-obrtno šolo. Po koncu prve svetovne vojne je poučeval risanje v Postojni. Od leta 1922 je študiral na münchenski akademiji Becker-Gundahel. Obiskoval je tudi šolo Bauhaus v Weimarju, kjer je bil v neposrednem stiku z umetniki, kot so bili Walter Gropius, Paul Klee, Vasilij Kandinski, Laszlo Moholy-Nagy in Oskar Schlemmer. Tu se je seznanil z avantgardističnim gledališčem, ruskimi konstruktivisti in sodobnim oblikovanjem.
Černigoj velja za utemeljitelja konstruktivizma pri nas in enega najvidnejših predstavnikov zgodovinske avantgarde v slovenski likovni umetnosti. Leta 1976 je prejel Prešernovo nagrado za življenjsko delo na likovnem področju.
