Zanimalo nas je, kako gledajo na zadnjo cenzuro na mednarodnem parketu poznavalke likovnega življenja skozi čas. Prepovedi oziroma cenzure je prav v likovni umetnosti v zadnjem času v mandatu ministra Vaska Simonitija več kot kadarkoli v zgodovini slovenske umetnosti. Vsekakor je podobnih primerov v likovni umetnosti pri nas (bilo) malo. Četudi so kritike iz političnih logov prihajale, so bile pri stroki zvečine neupoštevane.
Breda Ilich Klančnik, bivša kustosinja UGM in Moderne galerije: "Komaj se je polegla afera z reprezentativno slovensko razstavo v Rimu, že imamo novo žarišče. To pot v Bruslju. Ali se res vračamo v zlovešče čase tridesetih let minulega stoletja? Smo pozabili na sramotno poglavje izrojena umetnost (Entartete Kunst)? Za takratno politično oblast sta bila moteča ekspresionizem in abstraktna umetnost. In kaj je moteče za aktualnega slovenskega ministra za kulturo?" O tem se sprašuje tudi inkriminirani slikar Arjan Pregl: "Ne vem, kaj je tisto; preveč barve, preveč svetlobe, preveč radostne slike za mračnjaško vlado? Vprašanje za milijon dolarjev!"
Meta Gabršek Prosenc, bivša direktorica UGM: "Ne pomnim, da bi kdaj zaradi cenzure karkoli umaknili z razstavnega prostora. Leta 1975 je bila v nekdanjem starem Rotovžu razstava Nature Morte mariborskega umetnika, fotografa Mirana Miša Hochstätterja. Teme, kot so industrijsko onesnaževanje, degradirano okolje, potrošništvo, so bile v tistih časih silno provokativne. Ko je politika že v času priprav skušala razstavo preprečiti, kot kustosinja na to nisem pristala. In razstava je maja tistega leta doživela normalno otvoritev. Prav v okviru letošnjega trienala EKO 8 Hochstätter razstavlja tisti domnevno inkriminirani cikel z vsemi dokumenti. Spominjam se tudi zgražanja cerkvenih predstavnikov in politikov ob razstavi Anke Krašna in njene slike Sveta družina. Kljub vsemu je slika ostala na svojem mestu do izteka razstave.
Glede bruseljske predstavitve pa je treba upoštevati, da izbor kustosa zmeraj pomeni podelitev stoodstotne avtonomije. Predvsem pa se osebni okus ministra ne sme odražati v odločitvah o tem, ali neka razstava bo ali je ne bo."
Enostranska odločitev ministrstva
Povzamimo še enkrat zgodbo o razstavi. Začasne razstave umetniških del v Bruslju, ki spremljajo polletna predsedovanja držav članic Svetu EU, so v zadnjih desetih letih postale stalnica. Nikoli se še ni zgodilo, da bi bile te razstave kamen spotike, kaj šele, da bi katero odpovedali. In ravno odpoved razstave, priprave na katero so bile praktično že končane, se bo, kot je že potrdil Evropski parlament, očitno zgodila letos. Ministrstvo za kulturo z ministrom Vaskom Simonitijem na čelu se je, potem ko je za pripravo razstave izbralo Koroško galerijo likovnih umetnosti, zdaj enostransko odločilo, da razstave pač ne bo. "Predvidevam, da so nas izbrali zaradi kakovostnega programa, s katerim se dokazujemo. Na vabilo smo se z veseljem odzvali. Takšnega razpleta pa ni pričakoval nihče," pravi direktorica Andreja Hribernik, ki uradne odpovedi s strani ministrstva še nima. "Za odpoved smo izvedeli iz medijev, na ministrstvo smo včeraj poslali vprašanje, če je razstava res odpovedana in prosili za pojasnilo. Do tega trenutka odgovora še nismo prejeli. Upam, da se ministrstvo čim prej odzove."
Marko Košan: Presenečen sem, šokiran pravzaprav
Začasno slovensko razstavo so načrtovali odpreti julija, na ogled pa bi bila do decembra letos oziroma januarja prihodnje leto. Kustos Marko Košan pravi, da so priprave zanjo zaključene, z vsemi umetniki so podpisali pogodbe: "Sam sem konec aprila, v roku, ki nam ga je določil Bruselj, oddal vse materiale za katalog, ki se je že pripravljal. Samo minister bi moral še napisati uvod, a se je vse skupaj zapletlo. Uradne informacije iz Bruslja govorijo o tem, da je razstava odpovedana na željo slovenske strani. Presenečen sem, šokiran pravzaprav. Sam sem kustosu zbirke v Evropskem parlamentu pošiljal vse materiale, se z njim dogovarjal, komuniciral. Ko sem izvedel, kaj se utegne zgoditi, sem ga vprašal, če lahko Bruselj dvigne glas in pritisne, saj je zadeva v zaključni fazi. A je rekel, da je to diskrecijska pravica Slovenije. Če se Slovenija odloči, da se ne bo predstavila, oni ne morejo narediti ničesar. Lahko se samo zgražajo in obžalujejo odločitev. Je pa to popoln precedens, v desetih letih je bilo že 19 takih razstav, naša bo bila 20., in vedno so potekale brez težav," razlaga Košan, ki se ne spominja, da bi KGLU bil kadarkoli na takem udaru. Pravi, da se je v zadnjem času na kulturnem področju sicer marsikaj dogajalo, a da njihova hiša do zdaj še ni imela takih izkušenj.
Neuradno bi naj ministra Simonitija zmotilo to, da bi bila v razstavo, ki jo je pripravil Košan, vključena tudi dela šestih avtorjev, ki jih ima Evropski parlament v stalni zbirki. V Bruslju so vztrajali, da je to običaj, ki so ga prakticirali tudi na preteklih razstavah, a se minister ni strinjal, njegovo pogojevanje pa je zdaj pripeljalo do tega, da je razstavo enostavno odpovedal. Gre za dela Andreja in Gašperja Jemca, Lojzeta Logarja, Draga Tršarja, Arjana Pregla in Jasmine Cibic. Dela teh avtorjev je sicer Bruslju posredovala naša država, evropski parlament pa ima v stalni zbirki dela avtorjev vseh držav članic. Medtem se je na facebooku odzval Arjan Pregl.
Ministrstvo je KGLU k pripravi razstave povabilo pred približno dvema mesecema, pri pripravi koncepta pa jim je dalo proste roke. Kustos Marko Košan je po besedah direktorice Andreje Hribernik izbral pretežno avtorje mlajše generacije s sodobnim karakterjem. V KGLU, kot rečeno, na pojasnila ministrstva še čakajo, direktorica pa pravi, da so medtem prejeli ogromno klicev z vprašanji, a da sama pred uradnim odgovorom ministrstva ne bi rada kakorkoli špekulirala.
Kakšno razstavo je Slovenija pripravila leta 2008?
Kako se v Bruslju predstavljajo druge države in kako se je Slovenija predstavila ob predsedovanju leta 2008? Nemčija, ki je Svetu EU predsedovala v drugi polovici leta 2020, je pripravila izjemno razstavo, na kateri so bila dela ikon nemške likovne umetnosti, rojenih večinoma v sredini preteklega stoletja, od Georga Baselitza naprej. Ob tem pa je razstavila tudi dela nemških avtorjev iz stalne zbirke Evropskega parlamenta. V programu kulturnih dogodkov ob predsedovanju Slovenije leta 2008 je bila tudi razstava. Šlo je za razstavo Slovenska umetnost 20. stoletja iz Zbirke NLB. Pomembna in reprezentativna dela iz zbirke je izbral kurator zbirke dr. Stane Bernik. Druga večja razstava pa je bila razstava del Jožeta Plečnika.
Minister Simoniti se je v Bruslju pogovarjal o prioritetah
Tako kot v Koroški galeriji likovnih umetnosti tudi na Večeru odgovora na vprašanje, ki smo ga zastavili ministrstvu za kulturo, nismo dobili. Zato pa smo dobili sporočilo za javnost, da se je minister Vasko Simoniti prav danes v Bruslju pogovarjal o prioritetah slovenskega predsedovanja s področja kulture.Udeležil se je zasedanja Sveta EU za izobraževanje, mladino, kulturo in šport. "Na njem je med drugim predstavil tudi prednostne naloge predsedovanja Slove-nije Svetu EU na področju kulture ter avdiovizualnih politik in medijev," so zapisali včeraj na ministrstvu.Ob tem je pojasnil, da "bomo z izborom prednostnih nalog nadaljevali uresničevanje ciljev evropskih politik, ki smo jih začrtali v triu predsed-stva (poleg Slovenije ga sestavljata še Nemčija in Portugalska).""Sledili bomo razvoju ukrepov, vzpostavljenih za konkurenčni in traj-nostno vzdržni evropski avdiovizualni in medijski trg. Svoboda ustvar-janja in izražanja ter kulturna raznolikost so pogoj in dodana vrednost razvoja sektorja," je rekel.Napovedal je tudi dve osrednji strokovni konferenci v času sloven-skega predsedovanja. Eno o dediščini kot spodbudi za trajnostni razvoj in drugo o dostopnosti ter konkurenčnosti evropskih avdiovizualnih in medijskih vsebin. "Poleg njiju je napovedal tudi niz kulturnih dogodkov."
Obiščite spletno stran brez oglasov.
