Slovenski kinematografi iščejo strategijo za črpanje izvenproračunskih sredstev

V pogovoru so udeleženke in udeleženec razmišljali o nadaljnjih smernicah razvoja slovenskih kinematografov, predvsem tistih, ki tvorijo Art kino mrežo Slovenije. Glavna iztočnica razprave je bila načrtovana implementacija Direktive o avdiovizualnih medijskih storitvah, s katero bi po zgledu mnogih držav EU vpeljali neposredne finančne obveznosti glede na prihodke od avdiovizualnih medijskih storitev. Ko se pogovarjamo o vstopu Netflixa na naše tržišče, se zdi logično, da država od tovrstnih ponudnikov zahteva, da del dobička vložijo nazaj v slovenski avdiovizualni sektor. Po drugi strani pa bi direktiva utegnila zajeti tudi slovenske mestne kinematografe, ki so že tako ali tako odvisni od javnih sredstev in že izdatno podpirajo slovenski film.

Zgledov iz večjih držav ne moremo kar preslikati

Ministrica za kulturo Asta Vrečko je poudarila, da so vpleteni akterji direktivo venomer predstavljali kot ukrep, ki zelo dobro deluje v nekaterih drugih državah, predvsem v Franciji, a da se moramo hkrati zavedati, da ima slovenski kulturni trg zaradi majhnosti svojo specifiko. "Če imaš velik trg, kakršen je francoski, lahko kinematografi dajejo sredstva nazaj, pri nas pa imamo razpise že samo zato, da lahko kinematografi sploh delujejo," je spomnila ministrica. "Pri nas imamo javno podprto kulturo, ponekod tudi v celoti, in tako je prav. Prav je, da se iščejo zunajproračunska sredstva za podporo slovenskemu filmu, a hkrati je dejstvo tudi to, da se teh ukrepov ne da kar prenesti iz drugih držav."

Kljub pomislekom in modifikacijam izvirne ideje pa je ministrica še enkrat poudarila zavezo, da bo aktualna vlada to direktivo vpeljala v prakso. "Na žalost se ukrepi velikokrat gledajo skozi oči politične promocije in učinkov na aktualno politiko. Vlaganje v razvojne projekte pa teh takojšnjih učinkov nima. To so teki na dolge proge, zato velikokrat zmanjka politične volje zanje. Ampak mi smo se zavezali, da bomo to direktivo izpeljali," je povedala Asta Vrečko.

Podpora kulturi v sklopu družbenega dogovora

Ravno celjska občina je kot gostiteljica dogodka v minulih dneh sprejela novo strategijo za kulturo, zato je lahko direktor celjske občinske uprave Gregor Deleja podal pogled lokalne skupnosti na razvoj mestnih kinematografov. Deleja je poudaril, kako pomembna je podpora občin mestnim kinematografom. "Tu gre za aktivnosti na vseh področjih, ne samo pri predvajanju kakovostnega filma. To se nam zdi absolutno nujno tudi za šole in nasploh za vzgojo občinstev. Ključno je, da lokalni in nacionalni nivo sodelujeta tako, da se blažijo vplivi na državni proračun in se iščejo možnosti za pridobivanje zunajproračunskih sredstev, denimo pri prijavi na evropske razpise. Tu smo lokalne skupnosti pomemben partner." 

Deleja je nadaljeval ministričino misel, da je treba kulturo misliti onkraj aktualnih trenj. "Kultura se mora uveljaviti v sklopu širšega družbenega dogovora, ne pa v sklopu neke aktualne politike," je povedal direktor celjske občinske uprave.

Na Hrvaškem bistveno manj težav pri vpeljavi

Direktorica Slovenskega filmskega centra Nataša Bučar je medtem poudarila, da je njena institucija leta 2019 opravila pomemben korak, ko je prepoznala Art kino mrežo kot pomembnega partnerja pri promociji slovenskega filma. Opozorila je, da je tudi filmski center v položaju, ko nima drugih finančnih virov razen sredstev ministrstva za kulturo, prav nova direktiva pa bi mu omogočala, da bi tudi sam pobiral izvenproračunska sredstva in jih usmerjal nazaj v film. 

Petra Vidmar, predstavnica Društva filmskih producentk in producentov Slovenije, je prav tako poudarila, kako pomembni so kini za domače producente in ustvarjalce. "Slovenski film živi ali pa umre pri vas. Ste naš čoln, rešilni jopič in podmornica hkrati," je ponazorila Petra Vidmar.  Krovna organizacija Zveza društev slovenskih filmskih ustvarjalcev je pred časom že predstavila tudi svoj odmeven dokument z naslovom Strateški načrt za razvoj avdiovizualne industrije v Sloveniji do leta 2030, v katerem je detektirala ključne probleme in rešitve za slovenski film. Poudarila je predvsem hrvaški primer, saj je Hrvaškemu avdiovizualnemu centru uspelo podobno direktivo vpeljati mimo političnih tokov in so zelo hitro in suvereno uredili pritok izvenproračunskih sredstev.