Tri prevajalke, trije jeziki, tri založbe

V nedeljo, 23. aprila, je svetovni dan knjige. Po knjižni pomladi z mejniki, kot so svetovni dan poezije, dan evropskih avtorjev, svetovni dan pripovedništva in mednarodni dan knjig za otroke, pride dan, na katerega sta leta 1616 umrla Cervantes in Shakespeare, pa na katerega si v nekaterih kulturah, recimo katalonski, menda že dolgo podarjajo knjige. Unesco je svetovni dan knjige razglasil leta 1995.

V Mariboru je Mladinski kulturni center z mnogimi partnerji iz knjižne verige dan knjige razširil v Slovenske dneve knjige v Mariboru, v zadnjih dveh letih pa jih je - malo zaradi pandemije in malo zaradi aprilskega muhastega vremena, ki je po navadi pokvarilo vsaj knjižni sejem - prestavil v bolj pozno pomlad. Tako bodo letos od 30. maja do 3. junija. Vseeno pa ostaja tudi praznovanje ob aprilskem dnevu knjige, in se tudi to širi na več dni. Prireditve so se začele včeraj in se bodo zaključile naslednji torek. Pogovori z avtoricami in avtorji bodo v Mariboru in širši regiji: predstavitev knjige Danaje Lorenčič Nepopolna je bila včeraj v Knjižnici Kamnica, Tone Partljič bo Strnišča predstavljal v Dravogradu in Radljah ob Dravi, v Selnici ob Dravi bosta Kristijan Ostanek in Ksenija Mišič predstavila recital Kajuhove poezije Moja pesem ni le moja pesem. V Mariboru pa bodo ob tradicionalnih knjižnih prizoriščih (Filozofija med knjigami s Petrom Kovačičem Peršinom in Primožem Reparjem ter Pesniški turnir v Sodnem stolpu, literarni večer z Zoranom Pevcem v Literarni hiši Maribor, predstavitev zbornika literarne šole na II. gimnaziji ...) knjige zaživele tudi na krajih, kjer jih je sicer manj - v Domu starejših občanov Tezno ali Društvu za cerebralno paralizo Sonček na primer.

Unescova "tema" letošnjega leta je opozarjanje na pomen in vlogo lokalnih in regionalnih jezikov. Na svetu je okoli 7100 jezikov, kar 40 odstotkov pa je ogroženih. Dnevi knjige se Unescovim prizadevanjem pridružujejo tako, da so v program vključili Kulturno društvo nemško govorečih žena Mostovi, ki bo ob svojih avtorjih predstavilo tudi nemško govoreče madžarske avtorje.

V soboto ob 18. uri, na predvečer dneva knjige, bo že triindvajsetič "priljubljena vseslovenska prireditev" Pesniški turnir. Polfinalna izbora sta bila v Rogaški Slatini in Idriji, in kot je povedala Zora A. Jurič, ki si je tekmovanje izmislila in ga bo z Ninom Flisarjem tudi letos vodila, je spletno glasovanje - glasovanje je seveda tudi v živo - pokazalo, da so turnir spremljali iz 30 držav. Skladno z Unescovim priporočilom, predvsem pa zaradi pesniške vrednosti po sebi, so med izbranimi pesmimi tudi takšne v narečjih, prav posebna je na primer Andreina Trusgnach, ki pesni v rodnem narečju Benečije. Najmlajši med izbranimi pesniki je srednješolec, najstarejša jih ima okoli osemdeset.

Nagrajenka ali nagrajenec, vitezinja ali vitez poezije, dobita 1000 evrov, ki jih podari donator, kovano vrtnico in izvod Orfejevega speva. Ob žiriji, ki ocenjuje pesmi, in publiki, ki podeli svojo nagrado, bo letos drugič nagrajena tudi najboljša video predstavitev pesmi.

Drugič pa bo ob Slovenskih dnevih knjige v Mariboru - prav na otvoritvi 30. maja - podeljena tudi nagrada Vasje Cerarja za najboljši prevod mladinskega književnega dela. Lani je žirija izbirala med slikanicami, ki so izšle v zadnjem štiriletju, letos pa med deli za mlajše od dvanajst let. Pokrovitelja nagrade, ki se imenuje po legendarnem prevajalcu in uredniku, sta Mladinski kulturni center Maribor in Slovenski dnevi knjige v Mariboru, nagrado pa je ustanovilo in jo podeljuje Društvo slovenskih književnih prevajalcev. V žiriji so bile prevajalke Julija Potrč Šavli, Aleksandra Kocmut in Živa Čebulj, ki je tudi predstavila nominiranke. Povedala je, da so preučile vsa dela, ker pa je pomemben pokazatelj tudi interes založbe, da "stoji za knjigo" in jo torej tudi prijavi na razpis, so nominiranke izbrali med 22 predlogi desetih založb, ki so prispele na razpis. Izbrale so tri prevajalke, prevedena dela so iz treh jezikov, izšla pa so pri treh založbah.

Nada Grošelj je za Mladinsko knjigo iz finščine prevedla še en del sage o Muminih, November v Mumindolu Tove Jansson, Diana Pungeršič je za Miš iz češčine prevedla knjigo Zatipk in Flek Tomáša Končinskega in Barbore Klárove, Mateja Seliškar Kenda pa je za Sanje iz nizozemščine prevedla Lučko Annet Schaap. Živa Čebulj upa, da bo nominacija za nagrado prinesla tem sijajnim in sijajno prevedenim delom za mlade nekaj zaslužene pozornosti in bralcev.