Petra Zemljič
Nove zahteve
Mlado in Študentsko gledališče sta letos okrepljeni ne le zaradi števila dogodkov, ampak tudi zaradi raznovrstnosti in angažmaja udeleženih, ki so ali gledalci predstav in hkrati obiskovalci pogovorov ali pa strokovnjaki, ki se udeležujejo predavanj, delavnic ter bolj komentirajo, reflektirajo gledališče. Vse to uokvirja sistematiziran premislek o razvoju občinstva, ki je mednarodna konferenca, sofinancirana s strani Srednjeevropske pobude, Maribor pa tako gosti okoli 30 merodajnih strokovnjakov, ki predstavljajo različne perspektive, kar je prioriteta evropske politike.
Mojca Redjko se tega polja pri nas loteva kompleksno, zelo povezano. "Ne smemo obviseti le na programskem načrtovanju, ampak vključujemo različne načine. Publika ni gost, temveč je sooblikovalec vsega. Prisluhneš občinstvom, ki so stalna, in jim začneš dodajati tista, ki so občasna. Gledališče je nekaj, v kar vstopaš aktivno. To zahteva drugačen tip uprizoritvenih praks. V Mladem gledališču je nabor predstav, ki terja emancipiranega gledalca, tudi spoštljivost do mladih, in to, da se od mladih zahteva več. To je tudi točka, ki jo je treba prebiti. Ne smemo biti iluzorni, žugajoči, vzgajajmo s spraševanjem, z usmerjanjem fokusov, odpiranjem vprašanj, z obravnavo tem, ki so blizu naslovniku. Ni ustreznih ali neustreznih tem."
Konferenčni program je zagotovil še izmenjavo izkušenj, refleksijo in mreženje, tudi skozi obiskovanje festivalskih dogodkov. V okviru dogodka Arhitektura odnosov so predstavili nekaj primerov dobrih praks od festivalov in repertoarnih gledališč preko agencij in strokovnih centrov do mednarodnih projektov, med njimi pet projektov s področja kulturno-umetnostne vzgoje. Študija Evropske komisije o razvoju občinstev iz leta 2017 namreč ugotavlja upad obiska kulturnih prireditev, posebno mlajši od 26 let v gledališče zahajajo naključno. V obdobju naglega upadanja vrednot, širjenja nestrpnosti in nevednosti so gledališča pomembni nosilci ključnih demokratičnih sporočil o različnosti in raznovrstnosti, vključevanju in odgovornosti, empatiji in nujni kritičnosti.
Različne prakse
Toni Attard z Malte, kjer so v zadnjih šestih letih podvojili občinstvo, razkrije tri korake, ki so jih naredili v njihovi državi. "Temeljna pravica otrok je pravica do umetnosti, kar smo ugotovili potem, ko smo natančno preučili, da so ure, namenjene umetnostim, v šoli zelo omejene. Vzpostavili smo kreativne programe, po katerih umetniki delajo projekte s posameznimi šolami in so seveda plačani za to. Medtem smo tudi ugotovili, da delo z otroki zelo dobro vpliva na kreativni proces umetnikov. Eden od programov je tudi ta, da morajo performerji vsaj enkrat na leto ponuditi predstavo šolam, to je postala tudi zahteva ministrstva za kulturo. Tretja stvar pa je bila ustanovitev otroškega festivala gledališč, kajti potrebujemo tudi avtorje, ki delajo predstave za otroke, in to kvalitetno." Gerd Taub, ki vodi nemški gledališki center za mlade in otroke, razloži, da ne delajo toliko z mladimi in zanje, ampak iščejo odraslo občinstvo in jim skozi različne metode omogočajo profesionalno izobraževanje o teatru. V Nemčiji živi mnogo migrantov, na primer, zato jih vabimo, naj pridejo k nam. Ukvarjamo se tudi z ranljivimi skupinami. Ravno prejšnji teden smo v Frankfurtu izpeljali konferenco, kamor smo povabili 70 ljudi, vsak od njih pa je imel nalogo, da pripelje koga po svoji izbiri. Prišli so torej tisti, ki jih drugače nikoli ne bi dosegli." Karla Mäder, graška dramaturginja, med drugim izpostavi, da so lani v profesionalno predstavo vključili ljudi z ulice in se je ta poteza vključenosti izkazala za več kot odlično in je vplivala na višji obisk.
In kako uspešni smo Slovenci pri iskanju in vzgoji občinstva? Mojca Redjko, ki za ta del sistematično že nekaj let skrbi v SNG Maribor, meni, da so za zdaj hitrejše nekatere nevladne organizacije, tudi zaradi majhnosti in fleksibilnosti, res pa je, da to tudi močno potrebujejo. "Status jih sili, da razmišljajo o novih načinih, nagovorih, tudi povezovanja je več. Javna gledališča so manj fleksibilna v svojem ustroju, zakonodaja je tista, ki zapoveduje in omejuje in je treba temu slediti. Vedno več gledališč ima pedagoške oddelke. Pri nas majhna skupina ljudi skrbi za vse več spremljevalnih dogodkov, individualiziranih ponudb, nove sodobne oblike nagovorov. Praznovanje postaja lokalni praznik, vsi praznujemo 100 let SNG Maribor, ker to vzpodbuja identiteto, to, da pripadamo eden drugemu. To je ta občutek skupnosti," še razmišlja.
