Marko Brecelj je bil znan po tem, da je ustanovil skupino Buldožer, njegove številne družbenokritične akcije pa so odmevale po celotni regiji. Dolga leta je vodil Mladinski, kulturni, socialni in multimedijski center (MKSMC) v Kopru in Društvo prijateljev zmernega napredka. Večkrat je kandidiral na koprskih županskih volitvah in bil s stranko Akacije v mandatu 2003-2007 tudi občinski svetnik.
Režiser Janez Burger je njegovo življenjsko zgodbo leta 2013 ujel v dokumentarec Priletni parazit, nagrajen na Festivalu slovenskega filma v Portorožu.
Leta 2020 je prejel slovensko glasbeno nagrado zlato piščal za življenjsko delo, leta 2019 pa Ježkovo nagrado RTV Slovenija.
Kot so tedaj zapisali v utemeljitvi nagrade, je Breclja nemogoče "ujeti v eno samo definicijo, saj je v svojem dolgem ustvarjalnem življenju zamenjal že več identitet in se v slovenski javnosti prikazoval v različnih personifikacijah. Skupni imenovalec teh je nemara performans oziroma performativno v širšem smislu".
"S svojim na videz pobalinskim nastopaštvom vnese v rutino performativnega dogodka motnjo, njegov potek se paralaktično odkloni od načrtovane smeri oziroma poti, rezultat je, po vsem sodeč, negotovost in rahlo nelagodje prisotnih. V tem je morda najmočnejši estetski, etični in politični dosežek Brecljeve performativne aktivnosti: s svojimi simbolnimi akcijami, ki so hkrati tudi povsem konkretne, opozori na določeno motnjo, diskonsenz, disruptnost v družbenem in političnem funkcioniranju, brez verbalnega angažmaja," je med drugim pisalo v utemeljitvi Ježkove nagrade.
Brecelj se je rodil 30. aprila 1951 v Sarajevu. Leta 1974 je objavil samostojni album Coctail v sodelovanju z aranžerjem Bojanom Adamičem, ki ga mnogi še danes štejejo za enega najboljših kantavtorskih albumov. Na njem je prispeval pesmi, kot so Alojz valček, Črni Peter, Škandal v Rdečem baru, Požar ter Duša in jaz.
Marko Brecelj je bil kljub hudi bolezni, s katero se je boril tri leta, do zadnjega trenutka poln načrtov in idej. Prav na kulturni praznik naj bi v Ljubljani v galeriji Vžigalica zaskvotal obstoječo galerijsko postavitev s predmeti in dokumenti iz mehkoterorističnih akcij ter z odlomki iz performativne prakse glasbenih nastopov.
Marko Brecelj je bil pesnik, kantavtor, glasbenik, mladinski in socialni delavec in pionir slovenskega performansa. Je utemeljitelj mehkega terorizma kot zvrsti umetniškega aktivizma, ki živi svojo osebno umetniško obliko brez razlike, tako zasebno kot javno. V minulih 50 letih je zelo zaznamoval kulturni prostor jugosfere, saj je njegova kultna osebnost vztrajno spreminjala mišljenjske vzorce tudi onstran meja države, so zapisali v Galeriji Vžigalica.
V prijavi predloga, da Breclju leta 2019 podelijo Prešernovo nagrado za življenjsko delo, ki je ni prejel, je Peter Tomaž Dobrila med drugim zapisal: "Idejni vodja ter nosilni izvajalec želi s predstavitvijo mehko-terorističnih akcij zabavno nagovarjati vse generacije, naj v svojih okoljih rušijo dušečo prevlado korektnega vedenja in izražanja, s katerim Sistem varuje svojo prevlado in zakriva surovo jedro lastnega uničevalnega in nasilnega bistva."
