Iz Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU) so sporočili žalostno vest, da je ponoči umrl Mihael Glavan, raziskovalec in publicist s področja rokopisnega in starega knjižnega gradiva ter dolgoletni vodja rokopisnega oddelka Narodne in univerzitetne knjižnice.
Glavan je diplomiral iz slavistike in germanistike, doktoriral pa iz bibliotekarstva starejšega rokopisnega gradiva. S svojim znanstvenoraziskovalnim delom je osvetljeval zapise, misli, sporočila in jih umeščal v širši kulturnozgodovinski kontekst. Bil je izvrsten poznavalec zapuščine slovenskih protestantov, zlasti dela in življenja Primoža Trubarja, a je z enako natančnostjo in občutkom raziskoval tudi pomembne avtorje 20. stoletja. Njegova posebna pozornost je veljala Edvardu Kocbeku, čigar dnevnike je pripravil za natis. Za Kocbekova Zbrana dela je tudi uredil 10. in 11. knjigo v treh delih.
Z izjemno erudicjo in potrpežljivostjo je razbiral rokopisna oziroma prvopisna dela še mnogih literatov. Samo v zadnjih letih so z njegovo pomočjo ugledale luč sveta mnoge dragocene knjige, od Šopka Cankarjevih pisem in dopisovanja Karla Destovnika Kajuha in Silve Ponikvar (Ljubimca z Vošnjakove ulice) do marsikatere knjige v zbirki Album, ki jih izdaja Mladinska knjiga. Tudi zadnja, nedokončana knjiga Lojzeta Kovačiča Zrele reči je izšla ob pomoči Mihaela Glavana.
Leta 2008 je prejel Trubarjevo priznanje za prispevke k varovanju, ohranjanju in predstavljanju nacionalne pisne kulturne dediščine in leta 2014 veliko nagrado slovenskega knjižnega sejma - knjiga leta za delo Ljubimca z Vošnjakove.