Umrla je glasbenica Mira Omerzel - Mirit

STA
20.09.2024 11:22

V 68. letu starosti je umrla etnomuzikologinja, glasbenica, pisateljica, zbiralka in raziskovalka predklasičnih in ljudskih glasbil Mira Omerzel - Mirit.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Dr. Mira Omerzel - Mirit
Eva Senčar

Delovala je kot raziskovalka etnomuzikološke dediščine in zvoka, je objavljeno na spletni strani Slovenskega glasbenoinformacijskega centra - Sigic.

Mire Omerzel Mirit se je rodila leta 1956. Bila je avtorica številnih etnomuzikoloških študij, še zlasti o ljudskih glasbilih, ter pionirka v raziskovanju razsežnosti in moči zvoka na Slovenskem in v svetu. Vsa njena ustvarjalnost in dela ter tudi ansambelsko odrsko in koncertno delovanje temeljijo na modrostih različnih kultur preteklosti. Obiskala je mnoge modrece, zdravilce, svečenike - glasbenike in šamane različnih kultur na vseh celinah.

Osebni Arhiv

Pri 22 letih je leta 1978 sestavila ansambel Trutamora Slovenica - ansambel za arhivsko oživljanje slovenske glasbene dediščine, leta 1999 še ansambel Vedun - ansambel za staro in meditativno glasbo ter transcendentalni zvok ljudstev sveta. Leta 1995 je ustanovila slovansko-pitagorejsko katedro za razvoj zavesti in harmoniziranje z zvokom - Veduna, ki pod tem imenom deluje od leta 2001. Z glasbenimi sodelavci je muzicirala doma in po svetu.

Poleg etnomuzikološkega terenskega raziskovanja, odkrivanja prazgodovinskih glasbil, zgodovinskega razvoja ter zvočnih podob slovenskih, evropskih in predklasičnih glasbil sveta, se je s sodelavci lotila še odkrivanja najgloblje biti zvoka in glasbe.

Njeno znanstveno-raziskovalno, umetniško poustvarjalno in pedagoško delo je bilo posvečeno tako razgaljanju čutnih (slušnih) in nadčutnih (duhovnih) sposobnosti in sporočil svetovne glasbene dediščine ter pozabljenih praks kot tudi odkrivanju zakonitosti človekovega življenja in bivanja, razkrivanju ciljev in namenov človekovega potovanja, še piše na spletni strani Sigica.

Leta 2004 je prejela Štrekljevo nagrado za izjemne dosežke na področju zbiranja in ohranjanja slovenskega ljudskega izročila v pesmi in besedi. Kot je pisalo v utemeljitvi, je z vztrajnim, temeljitim, discipliniranim in individualno zastavljenim delom na različnih poljih odkrivala zvok slovenskih pokrajin in ga tudi predstavljala na koncertnih odrih Evrope, Amerike in Afrike.

Z leti so jo vprašanja o izvoru zvoka peljala še v svet akustike zvoka, torej na področje fizike, in še dlje, do raziskav in povezav s kvantno fiziko, ki je etnomuzikologijo potisnila v ospredje sodobne etnološke vede, je še pisalo v utemeljitvi.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta