Ustvarjalnost in kultura za starostnike

Starejši in dolgotrajno bolni, ki živijo v njim prilagojenih institucijah, so ob zdravstveni in socialni oskrbi občasno deležni tudi družabnih aktivnosti in razvedrila. Različne kulturne dejavnosti in obiski umetnikov jim ne le polepšajo dneve, ampak tudi pripomorejo k boljšemu zdravju in počutju. Na drugi strani pa so tisti, ki ne stanujejo v zavodih ali domovih za starejše, za dušno hrano običajno prikrajšani. Velikokrat jih pesti tudi osamljenost.

Kultura je velik del življenja in prav je, da je dostopna za vse, so razmišljali v Centru celostne oskrbe in v preteklem letu izvedli projekt Dostop do kulturnih vsebin za starejše v domačem okolju. Svojim uporabnikom so na dom pripeljali raznolike kulturne vsebine in jim s tem polepšali dneve in lajšali občutke osamljenosti.

Glasba, literatura in likovna umetnost na domu

"Že od nastanka našega centra pred šestimi leti se trudimo prilagajati storitve potrebam in željam naših uporabnikov. Tako smo opažali pomanjkanje njihovih prostočasnih dejavnosti, saj je veliko starejših v svojem domačem okolju samih, o njihovih željah pa so spregovorili tudi svojci. Ko smo se srečali z razpisom ministrstva za kulturo, smo takoj stopili v akcijo, saj nam je bil pisan na kožo. Entuziastično smo se lotili prijave, saj smo lahko ponudili nekaj, o čemer smo že razmišljali. Ljudje, ki starost preživljajo v domačem okolju, nimajo možnosti kulturnega udejstvovanja, veliko jih od doma sploh ne more oditi. Ko smo preverili njihovo zanimanje za takšen projekt, smo videli, da smo na pravi poti," se začetkov projekta Kultura za vse spominja direktorica Centra celostne oskrbe v Ljubljani Edisa Halimović. Skupaj z mentorjem Sašem Petkom, koordinatorjem projekta Dejanom Ernišo in delovno terapevtko Martino Berk Čurlić so naredili načrt, katera zanimanja in katere kulturne vsebine bodo ponudili, saj se uporabniki med seboj razlikujejo tako po letih kot po načinu življenja in zdravstvenem stanju. Njihova zamisel je bila izbrana v okviru projekta Spodbujanje kreativnih kulturnih industrij ministrstva za kulturo.

Literatura, likovna umetnost in glasba so bile vsebine, ki so se jih odločili pripeljati na dom svojim uporabnikom. Literarno dejavnost je pokrival pesnik, prevajalec, pisatelj Jurij Hudolin, slikarka in likovna umetnica Duša Jesih likovno dejavnost in Kulturno-umetniško društvo Triglav glasbene vsebine. Dodatno pa sta se proti koncu projekta vključila še pevka Anika Horvat in kitarist Gabriel Juriševič.

Ne hrepenenje po kulturi, ampak po socializaciji

"Projekt je potekal 14 mesecev, naš cilj pa je bil s kulturniki obiskati 50 ljudi. Zanimanje je bilo resnično veliko in obiski dobrodošli. Spremljali smo neverjetno ganljive zgodbe posameznikov, ki so se ob druženju preprosto razcveteli. Kar tri četrtine udeleženih smo obiskali večkrat, običajno trikrat in to z različnimi vsebinami. Obisk pisatelja, ki je z njimi bral svoja in tuja literarna dela ali pa debatiral o literaturi, je trajal približno dobro uro. Podobno dolgo tudi obisk glasbenika, dlje pa se je z likovnim ustvarjanjem zadržala slikarka." Direktorica priznava, da v prvi vrsti verjetno niti ni šlo za hrepenenje po sami kulturi, ampak bolj za hrepenenje po socializaciji, neki novi dejavnosti. Med vključenimi v projekt so bili tudi nekdanji kulturniki, ki jih je starost ustavila na poti njihovega umetniškega delovanja. Tako so v Centru celostne oskrbe s svojimi uporabniki pisali številne ganljive zgodbe, tudi takšne, ki so jim privabile solze v oči.

"Že tri leta smo se trudili izboljšati psihično počutje gospe, ki se je resno približevala depresivnemu stanju. Z njenimi svojci smo se odločili, da poskusimo z glasbenimi vsebinami. Ko jo je obiskal harmonikar, je gospa na novo zaživela. Ob njeni vidni spremembi počutja smo vsi kar zajokali. Ves teden je pripovedovala o doživetju, njena okolica je bila navdušena nad spremembo. Druga gospa v starosti 102 leti je z našim glasbenikom prepevala vse ljudske pesmi, bilo je neverjetno!" Podobnih zgodb, ki so vidno "pomladile" starostnike, je bilo v zadnjem letu veliko, pove Halimovićeva, in so izjemen pokazatelj, kaj ljudje, ki starost preživljajo v domačem okolju, res potrebujejo.

Ob koncu projekta so izdali publikacijo z naslovom Dostop do kulturnih vsebin za starejše v domačem okolju, ki vključuje tudi raziskavo o pomembnosti kulturnih vsebin. Cilj njihovega raziskovanja je bil preveriti pomembnost vključitve dostopa do kulturnih vsebin v domačem okolju znotraj dolgotrajne oskrbe ter preveriti, koliko je kulturno udejstvovanje pomembno. Izkazalo se je, da je to ena od tem, ki bi jih bilo treba osvetliti, raziskati in poiskati tudi sistemske rešitve. Z vnosom kulturnih vsebin v posameznikovo življenje človeku ne le zapolnimo praznino v preživljanju prostega časa, temveč dajemo pomen njegovi eksistenci. V Centru si želijo, da bi takšne storitev lahko ponujali dolgoročno, saj so izredno zanimanje pokazali tudi izvajalci oziroma umetniki.