V Mariboru je veliko talentov

Da so tisti, ki so ustvarjali na Prvi gimnaziji, v vseh porah gledališke umetnosti, ne zgolj igralci, razlaga Tjaša Klajnšček, vodja Gledališke šole Prve gimnazije Maribor. Več je režiserjev, tudi filmskih, pa dramaturgi, umetniški vodje. Nekaj je takšnih, ki so ob drugih poklicih ostali na amaterskih odrih. "Za nas so izrednega pomena tisti, ki se vračajo na Prvi oder kot mentorji. S spoštljivostjo do prostora, kjer so ustvarjali v dijaških letih, predajajo svoje znanje in izkušnje novim generacijam. Honorarji so bolj nadomestilo za prevoz in prehrano. Celotna lanska ekipa mentorjev je izšla iz naše gledališke šole in so sedaj akademsko izobraženi igralci ali režiserji."Letos so poleg Nina Ivanišin, Simona Hamer, Tatjana Peršuh, Nina Šulin, Metka Damjan. "Nismo priprava na gledališke poklice, samo spodbujamo ustvarjalnost, kritično razmišljanje, vedoželjnost, zdravo argumentacijo, ker nas gledališče zanima. Vseeno oder in prijateljstvo, ki ga splete, nekatere pritegne tako, da z njega ne želijo več sestopiti."
Letošnje festivalsko obdobje so pričeli v Kanadi na mednarodnem študentskem festivalu in prejeli prvo nagrado za predstavo Maus, zaključnega letnika Gledališke šole. Odrsko delo, nastalo iz stripa, ki ga je Art Spiegelman v spomin svojemu očetu Vladku, poljskemu Judu, ki je preživel holokavst, so predstavili tudi na Transgeneracijah, festivalu sodobnih umetnosti mladih in prejeli produkcijsko nagrado. Na Vizijah, festivalu v organizaciji Javnega sklada za kulturne dejavnosti Republike Slovenije, namenjenemu ustvarjalcem do 30. leta, so dobili nagrado Vizionar za najboljšo predstavo v celoti.

Uprizorjen strip o holokavstu

"Skupina je lani pod mentorstvom Barbare Jamšek ustvarila klasično Antigono, z njo gostovala na Floridi in prinesla tri nagrade. Ker gre za nadarjene dijake, sem jim za letos želela postaviti dovolj težak izziv, a hkrati zanimiv in uprizoritveno drugačen od prejšnjih let," Klajnščkova pove, kako se je porodila ideja za Maus. "Strip je naracija v sliki in to se mi je zdelo zanimivo prenesti na oder. Jasno je bilo, da bodo morali igralci zgodbo povedati skozi telo. Z nami je bil pripravljen sodelovati mentor in koreograf Sebastjan Starič, ki je usmerjal in vodil dijake, Domen je pripravil koncept in prevzel režijo, ob igralcih, ki so iz treh mariborskih gimnazij, Davorin, Blažka, Julija, Nika in Kaja s Prve, Aljoša s Tretje in Jakob ter Veronika s Škofijske, je dramaturgijo prevzela Maja, grafično podobo v predstavi in gledališkega lista Tinka, svetlobno podobo in sceno Gašper, tehnično podporo Žiga in Rene. Številne ure na odru, vaje pozno v noč, debate, usklajevanja, premišljevanja, ideje in analize so obrodile sad. Nastala je gibalna predstava, v kateri so besede le dodatek, igralci z minimalnimi scenskimi elementi ter izčiščeno in natančno skupinsko igro skozi lastno ekspresijo pripovedujejo zgodbo posameznika, ki je zgodovina nas vseh."
Maus je zastrašujoč prikaz o tem, kako vojna nenadoma in kruto zareže v življenje človeka, ki se zaljublja, veseli, ima prijatelje in družino, svoje cilje in sanje. Zaključi se z jasnim sporočilom, da Novi svet, kamor je Vladek uspel rešiti ženo, sploh ni precej drugačen, vojnih žarišč v svetu je ogromno in tudi genocidnih teženj. "Proces je vse, ki so delali predstavo, obogatil. Razlikujejo se drug od drugega, a dihajo kot celota. So kot risba, kjer so črte potegnjene intenzivno, odločno, vsaka v svojo smer, vse do končne podobe z namenom, da v opazovalcu izzovejo čustva. Ko gre zares, je njihova osredotočenost izjemna. Kot osebnosti so odprti in pozitivni mladi ljudje. Ameriški Core Theatre iz Virginije je vse to v njih zaznal, tako so jih v Kanadi ob festivalskem dogajanju povabili v koprodukcijsko predstavo Niobe in jo tudi uprizorili."

Vaje po pouku, t udi pozno zvečer

Mladi so zelo različni, kar je treba spoštovati, reče, in se truditi "vse njihove barve usmerjati v eno lepo mavrico". "Zelo pomembno je, da jim zaupamo, jim privzgajamo odgovornost, idej in ustvarjalnosti je v njih veliko, zato jim je treba zagotoviti primerne razmere za delo. Spodbujati je treba tudi tiste, ki imajo voljo, delovno disciplino, a morda nekaj manj talenta. Našo gledališko šolo lahko obiskuje vsak srednješolec, če je pri delu reden. Avdicij nimamo." Ustvarjalci so iskreni, z malo življenjskimi brazgotinami, a so v ranljivem obdobju, zato je odgovornost mentorja velika, seveda ve vodja gledališke šole. "Raziskovanja sebe in sveta ne smemo zlorabljati za manipulacije, do česar pri gledališki ustvarjalnosti hitro pride. Spoštovanje je temelj vsakega kvalitetnega odnosa. Biti mora obojestransko."
Ustvarjajo na šolskem odru, ki so ga dobili med prvimi v državi, in to se tudi pozna. "Lučna tehnika je enaka kot pred dvajsetimi leti, električna napeljava je potrebna obnove, kabli so dotrajani, zaodrje je premajhno, štiri gledališke skupine vsako leto prostor delijo z ostalimi aktivnostmi na šoli, ki jih ni malo." Vaje so po pouku, tudi pozno zvečer, vendar, poudari, sta interes in motiv velika, organizacija dobra. "Opažam, da se dijakom, ki obiskujejo gledališko šolo, uspeh celo izboljša. Naučijo se razporediti čas." Kot drugi ustvarjalci iz Prve gimnazije, imajo gledališčniki veliko podporo pri ravnatelju Hermanu Pušniku.
Uprizoritve, ki presegajo kakovost slovenske in širše dijaške ustvarjalnosti, imajo podporo tudi zunaj šole. Do sedaj so jih redno podpirali Mestna občina Maribor, JSKD Republike Slovenije, sklad staršev Prve gimnazije Maribor ter občasni donatorji in sponzorji, dve leti jih podpira tudi Razvojno središče talentov (RaST), ki ima sedež na II. gimnaziji Maribor. "Ustvarjalni potencial mladih v Mariboru je velik in to ni za zanemariti, saj so vsi cvetovi prihodnosti so v semenu sedanjosti," se podpornikom zahvaljuje Tjaša Klajnšček.