Melita Forstnerič Hajnšek
Tromostovje v Ljubljani, ena najbolj znanih Plečnikovih stvaritev.
Že na začetku Plečnikovega leta je mogoče ugotoviti, da je tokratna jubilejna posvetitev in odločitev vlade, da že drugič po letu 2007 razglasi leto, posvečeno prvemu, mednarodno najslavnejšemu arhitektu, zadetek v polno. Na desetine dogodkov se je zvrstilo že v teh dneh okoli 150. obletnice na vseh koncih države - od Ljubljane prek Kamnika do Maribora.
Cankarjev dom v oranžnem, strip, razstavi
Včeraj in že v soboto zvečer je bil Cankarjev dom v počastitev 150. rojstnega dne arhitekta, urbanista, oblikovalca in profesorja Jožeta Plečnika svetlobno obarvan v oranžno, ki je ena vodilnih barv v koloritu Cankarjevega doma, arhitekturnega dosežka Plečnikovega učenca Edvarda Ravnikarja. Osrednji dogodek ob jubileju, ki ga pripravlja Cankarjev dom, pa nastaja v sodelovanju z Muzejem za arhitekturo in oblikovanje. Četrtega maja bodo v počastitev Plečnikovega leta v Mali galeriji Cankarjevega doma odprli razstavo fotografij Plečnikove Ljubljane, ki je fenomen urbane krajine 20. stoletja, vpisan na Unescov seznam svetovne dediščine. Predstavila bo arhitekturne metamorfoze slovenske prestolnice, tako Plečnikovo kot moderno Ljubljano. Cankarjev dom bo predstavil tudi slovensko arhitekturo tridesetih let 20. stoletja, in sicer s posebnim poudarkom na arhitekturi in oblikovanju Jožeta Plečnika.
Strip, ki je Plečnika prikazal kot dvomljivca, deloholika s smislom za humor
V Plečnikovi hiši v Trnovem so pretekli petek odprli razstavo Plečnik in pika. Predstavlja zgodbo o nastajanju biografskega stripa o Plečniku. Avtorja sta zgodovinar Blaž Vurnik in stripar Zoran Smiljanić. "Plečnik svojo zgodbo pripoveduje sam. Pri pripravi scenarija, v katerem se ves čas prepletajo citati iz Plečnikovih pisem z njegovimi arhitekturnimi podvigi, se je bilo treba zakopati v arhive, poiskati slikovne reference, predvsem pa zaobjeti Plečnika kot celoto: človeka, umetnika, dvomljivca, prijatelja, deloholika s smislom za humor," je o zahtevnem procesu ustvarjanja povedal Blaž Vurnik. Na razstavi je med drugim na ogled osnutek kozlove glave, ki ga je Plečnik oblikoval za vodnjak Karla Boromejskega na Dunaju leta 1908 in za katerega velja, da gre za Plečnikov avtoportret. Kip, ki ga hranijo v Plečnikovi hiši, doslej še ni bil na ogled širši javnosti. "Začetni strah, da Plečnik ni tako zanimiv, ognjevit, konflikten in zabaven karakter, kot bi bil potreben za stripovsko upodobitev, se je hitro razblinil. Izkazalo se je, da je večplasten, kompleksen, da ima svoje strahove in bojazni, negotovosti, kot starejši pa postane malo tiran in avtokrat," je povedal Smiljanić. Prvi natis stripa, ki je v nakladi 1200 izvodov izšel lani konec novembra, je že razprodan. V teh dneh bo izšel prvi ponatis. Razstava Plečnik in pika bo na ogled do 8. maja. V Plečnikovi hiši je bil včeraj ob jubileju dan odprtih vrat.
Plečnik in pika - strip Blaža Vurnika in Zorana Smiljanića
Med večjimi dogodki, ki bodo v Plečnikovem letu še v Ljubljani, bo tudi velika razstava, ki nastaja v sodelovanju Muzejev in galerij mesta Ljubljana (MGML), Fakultete za arhitekturo ter Muzeja za arhitekturo in oblikovanje. V Mestnem muzeju Ljubljana jo bodo odprli sredi junija. Osvetlila bo Plečnikov arhitekturni opus ter razkrila mnoge inovativne ideje in tehnike, ki jih je vsestranski umetnik uporabljal pri svojem raznovrstnem snovanju.
Obisk Plečnikove grobnice jezuitov
Umetnostna galerija Maribor je včeraj organizirala vodeni ogled pod vodstvom umetnostne zgodovinarke Mojce Štuhec. Predstavila je sledi velikega arhitekta v Mariboru. Leta 1923 je Plečnik s svojim učencem Francetom Tomažičem izdelal načrte za novo cerkev sv. Marije Magdalene. Žal je projekt, ki bi predstavljal prvo moderno sakralno stavbo v mestu in bi na značilen plečnikovski način vseboval tloris prvotne cerkve, ostal nerealiziran. V začetku tridesetih letih prejšnjega stoletja je Plečnik sodeloval z mariborskimi jezuiti. Zanje je pripravil načrte za kapelo Srca Jezusovega (1932) in celostno ureditev samostana s cerkvijo (1934). Uresničena je bila ureditev kapele. Po njegovi zamisli so uredili tudi skupno grobnico na magdalenskem delu Pobreškega pokopališča. Plečnik je izrisal tudi dve različici Maistrove grobnice, ki nista bili uresničeni. Med urbanističnimi zasnovami Slomškovega trga pa lahko še danes prepoznamo Plečnikovo ovalno zasnovo okoli stolne cerkve Janeza Krstnika, ki simbolizira mejo prvotnega mariborskega mestnega pokopališča.
Kapela mora ostati!
Peter Fajdiga, prvi mož civilne iniciative za ohranitev kapele Srca Jezusovega v Mariboru, ki se zavzema za ohranitev Plečnikove dediščine in situ: "Začne se pri posamezniku, njegovi občutljivosti, s tem, ko se zave, da ne more, da tokrat ne sme biti tiho. Tako je vzniknilo v začetku leta 2020 nekaj točk, katerih skupna misel je bila: kapela mora ostati! Ena od teh je bila tudi peticija za ohranitev kapele, ki sem jo formalno podpisal in poslal v svet. Rezultat je bil kar dober, peticija je bila eden od kanalov za širjenje zavesti, prepričan pa sem, da je imela učinek tudi pri odločevalcih, ki podpore javnosti pač ne morejo zanemariti. Nismo sicer bili najbolj uspešni pri kontaktih z novimi lastniki objekta, vsekakor pa je rezultat dveletnih prizadevanj povezava več akterjev, strokovne in laične javnosti, katerih namen je ohranitev Plečnikovega dela na kraju nastanka. Takšna mreža pa ima že večjo energijo in slišnost. Občutek imam, in to me žalosti, da je pomembnost te ohranitve bila prepoznana predvsem v ljubljanskih strokovnih krogih. Pomembnost tega, da Plečnikove ideje in njegove realizacije ne iztrgamo iz konteksta, je bila s strani strokovnjakov (Ira Zorko, Maruša Zorec ...) tudi obširno obrazložena in argumentirana. Argumenti alternativne opcije, vključitve interierja kapele v novi objekt v bližini, mi niso znani. Mislim, da je stališče zagovornikov ohranitve Plečnikovega dela na istem mestu zelo prepričljivo, da je delo samo dovolj pričevalno in da Plečnik ne potrebuje prezentacije in 'povzdignjenja' v nekem novem objektu. Prizadevanja nas, ki se zavzemamo za ohranitev v obstoječem objektu, ki nosi pečat Plečnikovega premisleka, prav gotovo ne morejo biti prezrta, toliko bolj v času, ko je bilo Plečnikovo delo uvrščeno na seznam svetovne dediščine, in zdaj v Plečnikovem letu. V prihodnjih mesecih nameravamo svoje aktivnosti še intenzivirati. Verjamem, da bo glede rešitev vzpostavljen konstruktiven dialog, kjer bo stroka gotovo morala imeti glavno besedo, in da ne bo prevladal argument moči. Odločevalci bodo zato ob morebitni drugačni odločitvi morali predstaviti tehtne argumente, ne nazadnje je moja ocena, da bi drugačne rešitve pomenile velik časovni odmik in dražjo rešitev in si Plečnika v tem primeru v Mariboru še lep čas ne bomo mogli ogledati."
Grob jezuitov, edini in situ ohranjeni Plečnikov spomenik v Mariboru
Plečnikovo zapuščino bodo v Kamniku predstavili skozi oči ameriškega Kamničana Noaha Charneyja. Charney, ki je doktoriral na temo Plečnikove arhitekture, je imel pretekli petek predavanje v Knjižnici Franceta Balantiča. V soboto sta bila dva vodena ogleda s turističnim vodnikom Mihaelom Babnikom, ki je predstavil Plečnikova dela, kot so železniška postaja Kamnik - mesto, obnovljena Plečnikova fasada na Glavnem trgu, Plečnikov most čez Nevljico in kapela Božjega groba v frančiškanskem samostanu. Zavod za turizem in šport Kamnik je izdal priložnostni znamki, eno z motivom Plečnikove sobe v svečarni Stele in drugo z motivom Plečnikovih sveč.
Pri založbi Beletrina je izšel ponatis knjige Arhitekt Jože Plečnik v Italiji 1898-1899 Franceta Steleta (1886-1972). Opisuje prelomno leto Plečnikovega življenja, ko je študijsko potoval po Italiji. Delo, ki je prvič izšlo pred več kot pol stoletja, je zdaj izšlo v prenovljeni, dopolnjeni podobi - s študijo Petra Krečiča in uredniškim predgovorom.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
