(V SPOMIN) Bogdana Bratuž (1934-2021)

Po poroki z gledališkim igralcem Antonom Petjetom 1960. je odšla za deset let v SNG Maribor.
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Bogdana Bratuž
Bogo Čerin

V 87. letu je 25. aprila v Novi Gorici umrla igralka Bogdana Bratuž, med prijatelji Čiči. Štiri desetletja je preživela na odru. Bila je med drugim tudi članica mariborskega igralskega ansambla SNG med letoma 1960 in 1970 in dolgoletna nepogrešljiva, zelo cenjena članica Slovenskega stalnega gledališča Trst, kjer sta z možem, igralcem Antonom Petjetom zaznamovala neko gledališko ero.

V Mariboru je igrala v številnih uprizoritvah, med drugim v Dürrenmattovem Obisku stare gospe, Cankarjevem Pohujšanju v dolini šentflorjanski, Shakespearjevem Snu kresne noči, Brechtovem Dobrem človeku iz Sečuana, Millerjevem Lovu na čarovnice, Albeejevem Vrtu in številnih drugih. V Maribor je, Goričanka, prišla z možem, igralcem Antonom Petjetom. V desetletju 1960-1970 sta pomembno obogatila mariborski dramski ansambel in repertoar. Čiči se je oprijela fama "izvrstna negativka".

Rojena je bila v Gorici, njena družinska zgodovina je zelo bogata. Bila je iz znamenite družine Bratužev, skladatelja Lojzeta, literarne zgodovinarke in jezikoslovke Lojzke, pesnice in učiteljice Ljubke Šorli. V Gorici je obiskovala klasični licej, po maturi se je vpisala na Akademijo za igralsko umetnost v Ljubljani, predhodnico AGRFT. Že na začetku kariere je bila med letoma 1957 in 1960 članica Slovenskega narodnega gledališča v Trstu. Bilo je to naporno, udarniško obdobje tega teatra, ki je bil v stalni gmotni in programski negotovosti. Po poroki z gledališkim igralcem Antonom Petjetom 1960. je odšla za deset let v SNG Maribor. Leta 1968 je prejela nagrado mesta Maribor za igralsko-recitativni delež pri Cankar-Čehovovem recitalu kot najboljšo igralsko stvaritev leta. Od leta 1970 je bila vnovič članica SSG v Trstu, kjer so se razmere korenito spremenile, in ostala do upokojitve.

V vidnih vlogah je nastopala tudi na radiu in televiziji. Sodelovala je tudi pri Radiu Trst A. Od 1972. je vodila tečaj za govorno in gledališko vzgojo na slovenski srednji šoli Srečka Kosovela na Opčinah. V sezoni 1974/75 je pripravila recital Kosovelove poezije.

Najbolj zanimive like je ustvarila v vlogah naivk, ljubimk, negativk in karakternih žensk. Zlasti ji je ustrezal italijanski repertoar. Bila je med drugim Tereza (Primorske zdrahe), Gigi (Gigi), Dunja (Zločin in kazen), Varja (Češnjev vrt), Lula (Dutchman), Regine (Strahovi), Eliza (Tri četrtine lune), Mari (Liliom), Rona (Dva bregova).

Leta 1980 je za interpretacijo Marthe v Albeejevi Kdo se boji Virginije Woolf v izvedbi SSG Trst in režiji Dušana Mlakarja prejela Borštnikovo nagrado za igro. Še eno Borštnikovo diplomo za kolektivno igro je prejela skupaj s soigralkama Miro Sardoč in Mirando Caharija v Delitvi Piera Chiare leta 1984.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta