V nedeljo zvečer nas je pretresla vest, da je nenadoma umrla Nevenka Koprivšek. Če bi morala izbrati eno osebo, ki je omogočila, spodbudila in povzročila največje premike na polju sodobne uprizoritvene umetnosti v Sloveniji, bi imenovala Nevenko Koprivšek. Izguba je neizmerna. Bila je človek na pravem mestu in človek na mestu.
Še pred petnajstimi dnevi smo na Delovi mnenjski strani brali njen komentar z naslovom Zakaj greš potem uničiti srce mestne solidarnosti? "Pa je šel še en prostor svobode: Kersnikova, Poligon, zdaj Rog, Metelkova 6. Kaj še? Če smo spomladi in poleti kolesarili vzneseno in v upanju, da bo prišel čas z manj represije, je bil ta pohod po ulicah in mimo magistrata, obkroženega z robokopi, nov udarec že tako razrahljanemu zaupanju v kakršnokoli oblast in upanju na boljši jutri. Še prejšnji teden sem – tudi zaradi dolgoletnega zglednega sodelovanja – morda naivno verjela, da je MOL naš zaveznik v ustvarjanju strpne, raznolike kulturne krajine v mestu. In četudi se nismo vedno strinjali, je dialog vedno temeljil na podlagi skupnih vrednot: da Ljubljana ne izključuje, temveč stremi k temu, da je mesto za vse, tudi za najbolj ranljive, robne in spregledane, tiste, na začetku svojih umetniških poti. Pa tudi za tiste, ki ne pristajajo na obstoječi tržni sistem, a so prav tako del družbe, meščani tega mesta," je zapisala.
Nevenka Koprivšek se je rodila leta 1959 v Ljubljani. Leta 1983 je diplomirala na znameniti šoli za gledališče, gib in mim Ecole Jacques Lecoq v Parizu. Leta 1997 je pridobila še evropsko diplomo iz vodenja projektov v kulturi.
Po študiju v Parizu je igrala v različnih gledaliških skupinah in projektih v Parizu in New Yorku; Compagnie Grottesco, Theatre Torr, Theatre Mondain in ljubljanski Koreodrami. Od leta 1989 do leta 1997 je bila umetniška direktorica Gledališča Glej. Že v prvem letu njenega vodenja so v Gleju dobili svojo prvo priložnost na primer Iztok Kovač s predstavo Movens (kasneje En Knap) in Betontanc s prvo predstavo Pesniki brez žepov. Obe skupini sta postavili slovenski ples in fizično gledališče tudi na evropski zemljevid. Decembra 1997 je ustanovila zavod Bunker in z njim tudi mednarodni festival gledališča in plesa Mladi levi. Od takrat je bila tudi njuna direktorica. Bunker in Mladi levi so ves čas producirali, predstavljali in na številne načine podpirali razvoj sodobnih scenskih umetnikov.
Vseh mednarodnih povezav, s katerimi je odpirala pot slovenskim umetnikom, slovenski publiki pa omogočala spoznavati najbolj relevantne tuje prakse, sploh ni mogoče našteti. Bila je članica izvršnega odbora in umetniškega sveta mednarodne mreže IETM (Informal European Theatre Meeting) in mednarodne mreže Junge Hunde, soustanoviteljica in članica ekspertne komisije Fondacije za mobilnost v Mediteranu, soustanoviteljica in zelo aktivna podpredsednica mednarodnega združenja DBM (Danse Bassin Mediterannee), ki je dolga leta skrbel za razvoj sodobnega plesa v Mediteranu, ter soustanoviteljica mednarodne mreže Balkan Express, ki povezuje akterje na Balkanu. Soustanovila je tudi aktualno mrežo Network Imagine 2020, ki se ukvarja s povezovanjem znanosti in umetnosti, predvsem z ozaveščanjem in vlogo umetnosti v povezavi s klimatskimi spremembami. Mreža se je preoblikovala v mednarodni projekt ACT – Art, Climate, Transition, v katerem Bunker aktivno sodeluje. S sodelavkami je iniciirala tudi mednarodno mrežo Create to Connect, ki jo vodi Bunker.
Na domačem terenu je bila med ustanovitelji društva Asociacija ter iniciatorka in soavtorica raziskave Prostorska problematika neodvisne kulturne dejavnosti v mestu Ljubljana, ki je bila vsebinska podlaga za bolj poglobljeno obravnavo infrastrukturnih problemov neodvisne scene, za obnovitev Stare elektrarne v sodobno dvorano, za Kinodvor in Kino Šiška. Pripravljala je tudi koncept za ljubljansko kandidaturo za Evropsko prestolnico kulture 2012. Projekt sicer ni postal zmagovalen, a Bunker se je od takrat začel intenzivno ukvarjati s povezovanjem mesta, lokalnih prebivalcev in kulture.
Mnogi pa so jo spoznali, srečevali in cenili kot certificirano učiteljico metode ozaveščanja giba Feldenkrais. Uvajala jo je ne samo med plesalci in igralci, temveč tudi med glasbeniki in drugimi zainteresiranimi.
Bila je ena najbolj sposobnih ljudi, kar sem jih poznala. Bila je človek, ki je mnogim, zlasti mladim ljudem odpiral vrata. Ne samo uprizoritvene umetnosti, brez nje bo veliko bolj reven svet.