Velika podpora filmskim prvencem

Na razpisih iz lanskega leta so namreč prvič v zgodovini podprli kar tri celovečerne filmske prvence. "Ustvarjalnost, ki tli v mladih ustvarjalcih, je tako močna, da jo je nemogoče prezreti," je potezo komentirala Nataša Bučar. Maksimalni znesek 350.000 evrov na razpisu so tako prejele tri režiserke. Najprej je tu Katarina Rešek - Kukla s svojim filmom Fantasy, dolgometražno različico njenega mednarodno uspešnega kratkega filma Sestre. Potem je prvenec Urške Djukić z delovnim naslovom Little Trouble Girls, s katerim nadgrajuje svoj prav tako uspešni kratki film Babičino seksualno življenje. Tu je tudi celovečerni debi Ester Ivakič z naslovom Noben glas.

Poudarek na mlajših avtorjih je opazen tudi pri razpisu za igrane celovečerce. Sredstva za svoj drugi film sta tako prejela Urša Menart za film Vse, kar je narobe s tabo in Darko Štante, ki bo svoje Posledice nasledil s filmom Izgubljeni sin. Svoja nova celovečerca bosta začela snemati še Klemen Dvornik z urbanim mladinskim filmom Blok 5 in Boris Jurjaševič s filmsko adaptacijo mladinskega romana Elvis Škorc, genialni štor pisateljice Janje Vidmar. K omenjenim filmom je treba dodati še štiri dokumentarne celovečerce, in sicer Petre Seliškar (Dežela šarplaninca), Miha Čelarja (Dva brata, dve sestri), Nine Blažin (V tišini življenja) in Dominika Menceja (Naša dediščina). Podprli so tudi štiri kratke animirane filme, medtem ko se animirani celovečerci na razpis niti ne poskušajo prijaviti, saj "razpoložljiva sredstva ne omogočajo niti sanj o tem, da bi pri nas delali celovečerne animirane filme", kot se je izrazila Bučarjeva.

S tem se nastajanje slovenskih filmov po zastojih zaradi epidemije vendarle počasi vrača v normalne tirnice. Ker so bili mnogi projekti zaradi epidemije covida-19 prestavljeni, bo letos začelo nastajati tudi nekaj celovečercev iz prejšnjih razpisov. Snemanje filma Opazovanje je pravkar začel Janez Burger, prva klapa Vzornika Nejca Gazvode bo padla spomladi, filma Poslednji heroj, igranega prvenca Žiga Virca, pa poleti, takrat bo svoj novi film Skriti ljudje začel snemati tudi Miha Hočevar. Jeseni bo začel nastajati tudi film Odrešitev Sonje Prosenc.

Epidemija pustila vidne posledice

Bistveno manj spodbudne so medtem novice o škodi, ki jo je pri obisku slovenskih kin povzročila epidemija. Bučarjeva je razkrila podatek, da se je leta 2020 v primerjavi z letom poprej obisk slovenskih kin zmanjšal za kar 79 odstotkov. "To nas postavlja pred mnoge izzive, kako gledalce znova privabiti v kina," je dodala. V minulem letu se je številka nekoliko popravila: leta 2020 je slovenska kina obiskalo 577 tisoč gledalcev, leta 2021 pa jih je bilo že 661 tisoč. V tem času je močno padel tudi delež prodanih vstopnic za ogled slovenskih filmov, deloma zaradi zastojev v produkcij in distribuciji, vse opazneje pa tudi zato, ker gledalci tudi domače filme gledajo na spletnih platformah, o njihovi gledanosti pa SFC nima podatkov.

Toliko bolj spodbudni pa so načrti za distribucijo slovenskih filmov v letu 2022, saj bomo v redni distribuciji gledali kar deset filmov, to je "daleč največje število slovenskih filmov, ki bodo v enem letu na ogled v slovenskih kinih". Ob nekaterih filmih iz lanskega leta, kot sta denimo Prasica, slabšalni izraz za žensko in Inventura, bodo v jesensko-zimski sezoni premiero doživeli še filmi Dedek gre za jug Vincija Vogua Anžlovarja, drugi del mladinskega filma Gajin svet Petra Bratuše, Jezdeca Dominika Menceja, prvenec Sare Kern Moja Vesna, eksperimentalni prvenec Ptičar Roberta Černelča in končno tudi prvi slovenski božični celovečerec Kapa Slobodana Maksimovića, katerega distribucija je bila pred lanskimi prazniki odpovedana zaradi epidemije.

Spodbudni učinki spodbud za tuje producente

Za izredno uspešnega se je izkazal projekt denarnih povračil za tuje produkcijske hiše, ki filme snemajo v Sloveniji. Ukrep so pri SFC začeli leta 2018, tujim producentom po njem pripada vračilo 25 odstotkov finančnega vložka. "Zanimanja je ogromno in tuja podjetja so bila izjemno zadovoljna s tem, kar dobijo na snemanjih pri nas. Zaradi tega se nam je uspelo z ministrstvom za kulturo dogovoriti, da je prišlo do bistvenega povečanja sredstev za ta projekt." Lani je tako ministrstvo namenilo za ta projekt, ki ga izvaja SFC, 1,9 milijona evrov, direktorica pa prav v tem vidi enega pomembnejših ukrepov za okrevanje kinematografskega sektorja po epidemiji covida-19.

Direktorica SFC je sicer opozorila, da je odbor državnega zbora za kulturo leta 2018 pozval k povečanju sredstev za film na 11 milijonov evrov do leta 2022, kot je bil predvideno v NPK 2014-2017. Čeprav je agencija takrat razpolagala s štirimi milijoni evrov, so se do leta 2020 sredstva zgolj nekoliko povečala, na 6,3 milijona evrov. "Do povečanja je prišlo, a nismo niti približno pri 11 milijonih, kolikor je bilo pričakovano," je ta podatek komentirala Bučarjeva.

"Ustvarjalnost je trenutno na vrhuncu in želim si, da bo politika v tem videla prioriteto ter bo sprejela potrebne ukrepe. Vlaganje v filme prinaša številne gospodarske učinke in prinaša kulturni preboj. Če tega ne bo, bodo avtorji začeli uhajati v tujino."

Vse več filmov se seli na splet

Letos bodo dodatno pozornost namenili tudi Františku Čapu ob 50. obletnici njegove smrti. Slovenska kinoteka tako že pripravlja digitalno restavracijo dveh njegovih najpomembnejših filmov, Vesne (1953) in Ne čakaj na maj (1957). Na tiskovni konferenci so predstavili tudi vse uspešnejši spletni projekt Baza slovenskega filma, ki so ga začeli leta 2020. "V dejstvu, da se je zgodil velik padec gledanja filmov na nosilcih zvoka in slike, smo videli priložnost za večjo dostopnost slovenskega filma," je povedala Jasna Pintarič z zavoda Filmoteka, ki vodi projekt. Njihov spletni katalog danes šteje 339 slovenskih filmov, od tega jih je 173 na voljo brezplačno. Še posebej so opozorili na sodelovanje s slovenskimi knjižnicami, med njimi jih enajst že sodeluje v programu spletne knjižnične izposoje filmov. Hkrati so k sodelovanju povabili producente in ustvarjalce, da z dostopnostjo svojih filmov v omenjeni bazi pomagajo soustvariti prostor za večjo dostopnost slovenskega filma.