V času, ko se vsak zapis o kulturnih dogodkih ne more izogniti zaznamkom o prizadetosti zaradi epidemije koronavirusa, bi lahko na pol v šali rekli, da je za vodstvo Grossmannovega festivala fantastičnega filma in vina to samo običajno leto na delovnem mestu. Organizatorji so namreč že v preteklih letih šli skozi nekaj preizkušenj, ki bi marsikateri festival spravile na kolena (težave s financiranjem, lanska "koronaedicija"). No, če ostanemo resni, je vsekakor treba ugotoviti, da bi bilo bolje, če tovrstnih težav ne bi bilo. A vseeno se je težko znebiti občutka, da bo Grossmannov festival letos potekal z vsemi lastnostmi povsem normalnega, neokrnjenega filmskega dogodka. Tokratna 17. edicija bo namreč znova ponudila razgiban izbor filmov, prisotnost odmevnih gostov in bogat spremljevalni program. Če film kot tehnologija in umetnost že po definiciji ponuja beg iz realnosti, potem bodo gledalci na letošnjem Grossmannu še toliko lažje pozabili, da v zunanjem svetu še vedno preti epidemija. Tokrat predstavljamo deset filmov, ki jim velja dati priložnost na letošnji ediciji festivala.
Izdaja (Kulturni dom Ormož, 17. julij ob 17. uri)
Izdaja je film, ki pravzaprav ni toliko žanrski film na prvo žogo, temveč skrbno napisana psihološka drama o maščevanju, ki bolj kot na neposreden prikaz nasilja stavi na grozo kot rezultat nerazrešenih medosebnih razmerij. Film je od lanske premiere prejel že kopico mednarodnih nagrad, med katerimi je najpomembnejša vsekakor tista na filmskem festivalu v Torontu. Gre za celovečerni prvenec, ki bi utegnil režiserski duo Madeleine Sims-Fewer in Dusty Mancinelli popeljati na pot do mnogo odmevnejših projektov.
Sestre s tranzistorji (Grajski kino Ormož, 17. julij ob 21. uri)
V letos izredno kakovostni sekciji Hrupni maček bo med drugim na ogled pomembna zgodba iz zgodovine popularne glasbe. Dokumentarec Sestre s tranzistorji predstavlja prispevek ženskih ustvarjalk k razvoju elektronske glasbe, pripovedovalka v filmu pa je Laurie Anderson, tudi sama ena od tovrstnih pionirk.
Zgodba o dveh sestrah (Grajska pristava Ormož, 18. julij ob 23. uri)
Danes večina cinefilov navaja film Stari (Oldboy, 2003) kot tisti prelomni film, ki je ponesel glas o južnokorejski kinematografiji v svet. A v resnici se je preboj hkrati zgodil na več mestih. Istega leta je izšla tudi grozljivka Zgodba o dveh sestrah, prvi južnokorejski film z redno distribucijo v ZDA, ki je leta 2009 zaživel tudi v hollywoodski različici.
Ječanje (Glavni trg, Ljutomer, 20. julij ob 21. uri)
Južnokorejski film Ječanje močno presega nivo žanrskih filmov, kakršnih smo vajeni na Grossmannu, saj gre za inteligentno in intrigantno nadnaravno dramo, ki je leta 2016 navdušila celo na festivalu v Cannesu. Morda celo najboljši film letošnjega Grossmanna.
Manijak (Glavni trg, Ljutomer, 22. julij ob 20. uri)
Režiser William Lustig je leta 1980 kot nadobuden 25-letnik posnel enega tistih kultnih žanrskih filmov, katerih sloves tudi po več desetletjih ni zbledel. Manijak je bil nekakšna pika na i na val realistično nasilnih filmov v 70. letih in je ob izidu šokiral z brutalnostjo, ki je danes nekaj povsem običajnega v svetu žanrskega filma. Režiser Lustig bo pred filmom o svoji karieri spregovoril v pogovoru na ljutomerskem Glavnem trgu.
Klinika za zombije (Kulturni dom Ljutomer, 23. julij ob 19. uri)
Obstajajo motivi, ki so v žanru grozljivke večni, in zombiji so zagotovo eden izmed njih. Film Klinika za zombije se ponaša z oznako prvega belgijskega zombi filma, v resnici pa gre tudi za spretno izpeljavo podžanra bolnišničnega horrorja. Pogumno soočenje s konvencijami grozljivk, ki oboževalce filmov o živih mrtvecih ne bo pustila žejne.
Mrtvi in pokopani (Glavni trg, Ljutomer, 23. julij ob 20. uri)
Pred zaključkom festivala se bo občinstvu osebno predstavil še drugi glavni gost letošnje edicije. Ameriški režiser Gary Sherman je morda najpogosteje navajan kot režiser tretjega dela franšize Poltergeist (1988), a v resnici se je v spomin ljubiteljev grozljivk zapisal s filmom Mrtvi in pokopani (1981), ki prav letos slavi 40-letnico. Ob tej priložnosti bomo videli na novo restavrirano digitalno različico te kultne grozljivke.
Ne stopi krotko: film o Idles (Mestna hiša Ljutomer, 23. julij ob 21. uri)
Britanski punk rokerji Idles so se v zadnjih štirih letih prebili v sam vrh najopaznejših izvajalcev z Otoka, pa čeprav so njihova besedila venomer odkrito politična. Njihov vpliv je toliko večji tudi zaradi turbulentnega brexita, dokumentarec Marka Archerja pa služi kot sijajen uvod v ustvarjanje te petčlanske zasedbe iz Bristola.
Teddy (Kulturni dom Ljutomer, 24. julij ob 17. uri)
Opazna poteza letošnjega festivala je kopica filmov, ki se poslužujejo vedrejšega pristopa k žanru. Francoska komična grozljivka Teddy ponuja zgodbo o praski, iz katere začne rasti nekaj v slogu Ameriškega volkodlaka v Londonu (1981). Le da režiserja, brata Boukherma, z utrganimi režiserskimi prijemi pripoved spretno postavita kot posrečen oris provincialne Francije.
Psycho Goreman (Glavni trg, Ljutomer, 24. julij ob 21. uri)
In na samem koncu bo niz bolj sproščenih žanrskih filmov zaključil Psycho Goreman, film, ki je se kljub oznaki grozljivke bolj navdihuje pri klasičnih mladinskih avanturah v slogu Stevena Spielberga. Zgodba o odnosu med dvema najstnikoma in vesoljsko pošastjo bi si zaradi svoje dostopnosti in izvrstne izvedbe zagotovo zaslužila širšo distribucijo, in prav zato je sobotni poletni večer naravnost idealen za še eno filmsko odkritje pod zvezdnatim ljutomerskim nebom.