Minister za kulturo Vasko Simoniti je evropske ministre za kulturo in medije 19. maja prek videokonference obvestil, da se v Sloveniji izvajajo pravočasni in učinkoviti vladni ukrepi za lajšanje hudih gospodarskih in socialnih posledic krize za kulturni in kreativni sektor. "Ta trditev ne drži," je zapisal Aktiv delavk in delavcev v kulturi. "Medtem ko so v številnih državah Evropske unije sprejeli ukrepe, ki bodo kulturi in umetnosti pomagali živeti in se razvijati, je slovenska politika na področju žive kulture sprejela le najnujnejše in kratkoročne socialne ukrepe. S tem so najbolj prezrti najšibkejši in najvitalnejši deli kulture, ki jo ustvarjajo predvsem pogodbeno, prekarno zaposleni in samozaposleni v kulturi."
Besede na papirju
"Ministrstvo za kulturo se je zavilo v molk; za sivimi stenami se stopnjujejo politično motivirane redukcije sektorja v duhovno povsem osiromašeno 'novo kulturo', krepi se antiintelektualizem, na družbenih medijih in forumih se množijo fašistoidni in žaljivi pozivi, medtem pa živa kultura propada."
Karavana po kulturnih točkah
V Mariboru se je zdelo sočasno zbiranje tako rekoč na delovišču, na Glavnem trgu, najprej obotavljivo. Ampak ko je prispela skupina, ki je zastavljala vprašanje Kaj pa kultura?, je bilo srečanje rešeno. Počasi, s sprotno spontano koreografijo in režijo se je premikala od postojanke do postojanke. Z Glavnega trga se je šlo po novih tlakovcih do Rotovškega trga, kjer se je vprašanje Kaj pa kultura? srečalo z vprašanjem Ali je to knjižnica? Ko se je karavana ustavila na Slomškovem trgu, je je bilo že dovolj, da je sestavila verz Žive naj vsi narodi, in da je ostalo še dovolj tistih, ki so performans gledali. "Vedno več nas je," je rekel eden od aktivistov performerjev iz GT22, "širimo se kot virus, kultura se širi kot virus".