V Arboretumu Volčji Potok, ki se ponaša z enim najbolj reprezentativnih rozarijev na svetu in kjer gojijo čez tisoč sort vrtnic, so včeraj odprli intermedijsko razstavo Vrtn!ca. Z njo do konca koledarskega leta predstavljajo izbrane vrtnice javnosti na drugačen način. Premaknili so jih iz naravnega okolja v literarno, zvočno in vizualno ponazoritev ter intermedijsko namestitev, s čimer želijo prikazati del njihovega bivanja in lepote ter povezanosti s človekom. "Ponujamo novo gledišče z nadgrajeno izkušnjo razširjene resničnosti, ki pričara posebno doživetje hkrati v resničnem okolju botaničnega parka in metafizičnem svetu umetnosti. Kraljica cvetov in vonjev je simbol ljubezni in darovanja ter je tudi zgodba o žrtvovanju in spreminjanju, o borki, ki je preživela mnogo civilizacij. Njena dolga in fascinantna zgodovina, njeni simbolni pomeni in njena brezčasna lepota - vse to je najlažje ujeti skozi umetnost," so sporočili iz Arboretuma in RUK-a, mreže raziskovalnih centrov umetnosti in kulture, znotraj katere je ta razstava nastala.
Direktor Arboretuma Aleš Ocepek je na tiskovni konferenci poudaril, da so zaradi sodelovanja z RUK-om stopili na zanimivo eksperimentalno področje umetnosti, ki pomeni korak naprej, korak v drugo smer, na pravo pot. "Presenečen sem, kako je projekt kompleksen in kako kompleksna je kompozicija v njem," je dejal Ocepek. Zoran Poznič iz RUK-a je ponovno izpostavil, da gre za poskus, da v začetku 21. stoletja v Sloveniji združimo tisto, kar je primerno za ta čas, torej procese kreativnosti v povezavi z novimi tehnologijami, industrijo. "S tem pa bi ustvarjali in tudi komercializirali projekte, ki bodo nagovarjali publiko 21. stoletja, predvsem mlade ljudi. Pilotni projekt je tudi način, kako lahko vsi inštituti iz varstva kulturne dediščine in muzeji pospešeno vlagamo v svoje postavitve, s katerimi ciljamo na mlade, ki sedaj zapuščajo klasične, stenske panoje, vitrine in tako naprej. Naše skupne vrtnice so v resnici na prvi pogled vizualna senzacija, ki zaobjame vsa naša čutila, od vonja do vida in sluha, a vendarle se za vsem tem skriva globlji namen. Gre za sistem pozitivne manipulacije, kako mlade skozi virtualne principe napotiti na tisto, kar je snovno, realno in kar v resnici obstaja v našem svetu. Torej popularizirati vse tisto, kar predstavlja ne le zeleno opcijo 21. stoletja, ampak tudi kaže, na kakšen način lahko to varujemo, razvijamo in kako lahko s tem v resnici tudi živimo času primerno. Ta projekt bo jeseni sprožil sistem izobraževanja vseh slovenskih kustosov po velikih muzejih. Na način, kako smo reprezentirali na prvi pogled drobno in krhko stvar, kot je vrtnica s svojo simboliko, lahko predstavimo karkoli. Od Martina Krpana do srednjeveških oklepov, rimskih izkopanin in tako naprej," je še rekel.
Projekt so razvili v laboratoriju KIBLA2LAB v Kibla Portalu v Mariboru, kjer so združili moči številni ustvarjalci, ob RUK-u in Arboretumu pa ga podpisujejo še v Vzorčnem mestu Velenje, Rosa Production in Delavskem domu Trbovlje. V treh razstavnih sobah se odvrtijo zgodbe ene najstarejših cvetlic na svetu, ki verjetno izvira iz Srednje Azije. V prvi sobi, poimenovani Pred soba, nas hologrami povabijo med različne barve, oblike in vonjave. V Sobi zgodb, ki sledi, so mapirane štiri zgodbe izbranih vrtnic - Damaščanka, Trubar, Peace in Prešeren. Zgodbe se odvijajo v prostorski avdiovizualni postavitvi in sprožajo različna čustvena občutja ter vzbujajo lastno domišljijo. Tretja soba je Cvetoča soba, ki je tudi meditativna, umirjena. Scenarij je napisala Sabina Vukalić, umetniško montažo podpisuje Svetlana Dramlić, glasbo pa pianist Kristijan Korat, ki so ga ob lepoti vrtnic o projektu prepričale njihove zgodbe in zgodovina. "To s seboj potegne veliko drugih kulturnih elementov in prepletanje štirih zgodb je bil velik izziv. Še največji verjetno ta, kako glasbeno združiti prvo in tretjo sobo, ki sta si kontradiktorni po občutkih, a hkrati povezani," je na predstavitvi dejal Korat. Erik Kampfer je v imenu ekipe še povzel, da so zasledovali idejo, kako humanizirati nove tehnologije in kako govoriti zgodbe iz realnega življenja s pomočjo tehnologij, ne da bi te stopile v ospredje. "Zgodba o vrtnici je zelo hvaležna in tudi dobro izpade. Skušali smo ustvariti ambient, kjer bi zgodbe doživeli in se potopili v virtualno resničnost brez očal," je še dejal.
