Saša Britovšek
Včeraj je Vlado Kreslin praznoval 70. rojstni dan. Že desetletja je prekmurski glasbenik v samem vrhu najbolj priljubljenih domačih avtorjev in izvajalcev. Na svoji poti se je sprehodil od tradicije panonskega melosa do izvirnega rokenrola. Oboje je na njegovem repertoarju še danes. Številne njegove pesmi so tako rekoč ponarodele, mnoge so bile navdih drugim izvajalcem, celo filmskim in literarnim ustvarjalcem. Ker ko rečeš Vlado, veš, da gre za Kreslina. In ko rečeš Vlado Kreslin, je to ime, ki ne vzbuja nikakršnega dvoma. Lahko samo še zapreš oči in si zamrmraš svojo najljubšo Kreslinovo. Dan neskončnih sanj, pesem, s katero je leta 1980 zmagal na Slovenski popevki, lahko je to Od višine se zvrti, ki sta jo leta 1986 napisala z Alešem Klinarjem, ko je še pel pri skupini Martin Krpan. Nekateri prisegajo na Črno kitaro, drugi na Nekega jutra, ko se zdani, ali Namesto koga roža cveti.
Več kot 50 let je že, odkar je Vlado pri zasedbi Apollo začel igrati bobne, s čimer se mu je izpolnila mladostniška želja, ker: "Kdo vendar ne bi hotel biti bobnar, to je nekaj najboljšega!" To še danes pove, ko brska po spominih in se spomni, da si je bobne izposojal od vaškega bobnarja, glasbene šole pa tudi od vojaškega orkestra. V 70. letih je nato nastopal kot pevec v različnih zasedbah, kot so Izvir, Horizont in Avantura, s katerimi so preigravali tujo glasbo. Med letoma 1984 in 1991 je sodeloval v rock zasedbi Martin Krpan, zatem so prišli Mali bogovi in Beltinška banda. S slednjo je prekmurščino ponesel na vse konce Slovenije.
Pred kratkim je izdal album Kje si bila doslej?, njegov štiriindvajseti. Na tej plošči je širok nabor sodelovanj, povezal se je s številnimi mlajšimi kolegi, kot to rad počne že leta. Tudi duet z Vladom je z leti postal svojevrstna prelomnica v karieri domačih izvajalcev.
Rojen 29. novembra leta 1953 v Beltincih življenjske etape šteje po glasbenih druženjih, zasedbah, v katerih je sodeloval. Čeprav mu rojstni dnevi nikoli niso pomenili nič kaj velikega, morda le razlog za dobro zabavo, se letos okoli njegove 70-letnice plete precej dogajanja, ugotavlja tudi sam. "Pa saj se vsak od nas počuti mlajšega, kot je. Letos se okoli tega rojstnega dne dela galama, da mi je zato začel pomeniti nekaj več," je radijskima voditeljema Andreju Karoliju in Maruši Kerec povedal v podkastu Vlado, ki so ga na Valu 202 posvetili njegovi okrogli obletnici.
Vlado je tudi tisti Prekmurec v Ljubljani s klobukom in kitaro. Prvih ima doma več kot 60, tudi kitar več kot deset in te so večinoma akustične. Vsak klobuk ima svojo zgodbo, svoje življenje, pravi. Tako kot ima svojo najbolj znamenita slovenska črna kitara v pesmi.
Morda je bilo kdaj videti, da se je njegova glasbena pot odstirala sama od sebe, da si jo je preprosto zlahka izpisal. Vendar Vlado opominja, da nikoli ni šel po bližnjicah, temveč zmeraj raje po nelažji poti. Morda mu tudi zato vedno največ pomeni projekt, kateremu se je nazadnje posvetil. Zdaj je to plošča Kje si bila doslej?. Razprodan je njegov decembrski trojček koncertov v Cankarjevem domu, ki ga v hramu kulture pripravlja že 32. leto.
"Slabi šefi jemljejo slabe delavce, da so lahko še naprej šefi, tako je tudi v glasbi," je izjava, s katero je Vlado Kreslin postal prvi prejemnik Večerovega boba leta. Pisalo se je leto 1999. Z Mariborom ga povezuje še veliko več. Tudi Festival Lent, kjer je prva leta redno nastopal na Jurčkovem odru. "Nastopal nisem samo z muziko, pač sam ali z Beltinško bando, ko so še stari gospodi bili živi, tudi z gledališčem. Takrat smo imeli predstavo Jermanovo seme in rock opero Faust TV," nam je povedal v intervjuju ob letošnjem koncertu nikjer drugje kot na Festivalu Lent.
