Matic Majcen
Pri založbi Aristej so pred dobrim letom izdali prvi tiskani kamišibaj Janček Ježek, ki sledi tradicionalni japonski umetnosti pripovedovanja zgodb ob slikah. Na ta način so lahko starši to priljubljeno pravljico o dečku, ki se spremeni v ježa, svojim otrokom povedali in prikazali s pomočjo listov, ki so na eni strani potiskani z ilustracijami, ki jih kažemo občinstvu, na drugi strani pa je besedilo, ki ga izgovarja nastopajoči. Kot so zapisali v napovedi letnika 2023, imajo v načrtu, da bodo tudi letos izdali novi kamišibaj, vendar naslova v tem trenutku še ne želijo razkriti.
So pa zato pri Aristeju že obelodanili druge knjižne naslove, ki bodo izšli do konca leta. V njihovi uveljavljeni zbirki Pojmovniki bo izšla že 15. knjiga. Tokrat bo to Oblačilni pojmovnik za mlade izpod peresa mariborske gledališke kostumografinje Belinde Radulović. Avtorica bo oblačenje predstavila kot eno osnovnih življenjskih potreb ljudi, hkrati pa kot fascinanten in zapleten del vsakega človeka, saj oblačila pripovedujejo zgodbo o tem, kdo smo oziroma kdo bi želeli biti, so zapisali pri založbi.
Novo knjigo bodo dodali tudi v zbirki Kako je bilo, ko še ni bilo. Letos bo na vrsto prišla knjiga Kako je bilo, ko še ni bilo pralnih strojev, v njej pa njena avtorica, etnologinja Jerneja Ferlež, govori predvsem o tem, kako so (pretežno) ženske prale pred izumom pralnih strojev. Izrazito lokalni pridih pa bo medtem imela knjiga Zaljubljeni Maribor avtorice Gabrijele Kolbič, v kateri je avtorica napisala sedem zgodb o mestu in njegovih mladih prebivalcih, ki združujejo občutenja mladih zaljubljenih parov z vednostjo o mestu in njegovi zgodovini.
Pri Aristeju načrtujejo izid dveh prevodnih del. Najprej je tu prevod najnovejše knjige znamenitega norveškega antropologa Thomasa Hyllanda Eriksena Planet aplikacij, ki na subtilen način govori o tem, kako so pametni telefoni spremenili naša življenja. Tudi druga prevodna izdaja prihaja iz Skandinavije. Strip V zavetju dreves sta ustvarili finski antropologinja Inkeri Aula in ilustratorka in v njem združili ustno slovstvo, mitologijo, zgodovinske pripovedi in osebne zgodbe o drevesih, da bi pokazali, kako pomembna je biološka raznolikost gozdov za kulturno dediščino sveta.
Že v 59. letnik pa vstopa revija Dialogi, ki jo prav tako izdajajo pri Aristeju. Letos bodo ponovno izdali nekaj tematskih številk. Prva bo tema o arhitekturnih prenovah, kjer se bodo vprašali, kakšen odnos imamo Slovenci do javne in individualne arhitekturne dediščine iz različnih zgodovinskih obdobij. Ukvarjali se bodo tudi s strpnostjo kot enim osnovnih modelov spoprijemanja z družbeno raznolikostjo in se posvetili vprašanju, ali kritika in kritiškost res izginjata iz našega javnega prostora in kaj to pove o splošni duhovni situaciji družbenega trenutka. Glasbeni in filmski urednik pa pripravljata temi o slovenskem glasbenem založništvu in o vzponu južnokorejske kinematografije, posebna številka pa se bo ukvarjala z improvizacijo v glasbi, gledališču in plesu. Vsake toliko časa predstavljajo tudi literarne scene v mestih, pobratenih z Mariborom. Pred leti je bil to avstrijski Gradec, letos pa bo to madžarski Sombotel.
