Med naslovi, ki bodo na voljo na knjižnih policah v letu 2022, tako izpostavljajo težko pričakovano knjigo Ljudska zgodovina Združenih držav Amerike, temeljno delo zgodovinarja in legendarnega borca za človeško dostojanstvo Howarda Zinna (1922–2010), avtor spremne besede bo Lev Centrih. Sledi avtobiografsko delo Louisa Adamiča Moja Amerika, 1928–1938, ki je po mnenju zgodovinarja in pisca spremne besede Milana Mrđenovića ključno za razumevanje Adamičeve ustvarjalne literarne in aktivistične poti. Nato je tu nova knjiga ameriškega družbeno angažiranega pisatelja, teoretika in aktivista Marka Nowaka Družbena poetika, ki obravnava sodobno proletarsko literaturo, pomen leposlovja in poezije v deprivilegiranih razredih ter razvoj delavskih literarnih delavnic v ZDA, Afriki, Indiji, Kitajski in drugod.
Založba naznanja tudi izid dvodelne študije Alenke Auersperger Česar mi starši niso povedali in Glas drugega, ki je plod avtoričinega desetletnega raziskovanja zgodovinskih arhivov in terenskih raziskav ter dokumentira širši družbeni, politično-ekonomski in kulturni kontekst nemške manjšine na Slovenskem. Omenjeni študiji bo sledilo še nagrajeno zgodovinsko-arhivsko delo svetovno priznane zgodovinarke Sheile Fitzpatrick Stalinovo moštvo: leta nevarnega življenja v sovjetski politiki, nato pa še eno najbolj odmevnih del Miroslava Krleže (1893–1981) Dialektični antibarbarus s spremno besedo Leva Krefta.
Izšli bosta tudi dve aktualni marksistični knjigi, in sicer temeljni spisi brazilskega ekonomista, sociologa in teoretika politično-ekonomske odvisnosti perifernih držav Ruya Maura Marinija Dialektika odvisnosti in drugi spisi ter knjižni prvenec sociologinje in filozofinje Lee Kuhar Ubožnost sveta: od materializma k melanholiji, v katerem avtorica sooča teorijo predmetnosti pri Marxu, sodobno melanholijo in razpad družbene zavesti.
S tremi knjigami bodo pokrili tudi področje feminizma. Izšle bodo knjige Feminizem je za vsakogar avtorice bell hooks (1951–2021), izvirna študija Lilijane Burcar Kapital in reproduktivne pravice in pa Maternica: kapitalizem, rasizacija, feminizem Françoise Vergès. Medtem ko francoska zgodovinarka Vergès izhaja iz dekolonialnega feminizma, ki predstavlja ne le za naš prostor pomembno dopolnilo in kritiko v anglosaškem prostoru uveljavljene teorije družbene reprodukcije, se Lilijana Burcar tematike loteva v dvajsetih letih prejšnjega stoletja v Sovjetski zvezi, od tod pa opravi primerjalno in celostno analizo politike rodnosti v vzhodnih in zahodnih državah v zgodovini in danes. Pri založbi so zapisali, da takšnega dela v Sloveniji (in širše) še nimamo in je čisti unikum. Kultno delo svetovno priznane kulturne kritičarke, predavateljice književnosti in afroameriške pisateljice bell hooks pa je apel k širokemu razumevanju feminizma, ker se še vedno prepogosto dojema kot pristranski, ozek, izključevalen. Njeno knjigo bodo izdali v sodelovanju s KUD Mreža in Društvom Vita Activa.
Za konec še dodajmo, da bodo v novi zbirki Izhodi izdali knjigo Simona Sellarsa Uporabno ballardovstvo: spomin iz vzporednega vesolja s spremno besedo Marka Bauerja.
