Živi spomenik Slavi Klavori

Letos je minilo 80 let od smrti prvih talcev, ustreljenih pred mariborskimi zapori. Med njimi je bila tudi mlada Slava Klavora. V spomin njej in drugim narodnim herojem, ki so aktivno sodelovali v boju za svobodo, je Viktor Hrvatin Meglič (sicer član igralskega ansambla Drame SNG Maribor) na podlagi informacij iz knjige Milice Ostrovške Kljub vsemu odpor zrežiral predstavo Slava Klavora - Spomenik. Uprizorili so jo Nina Slanič, Tina Podbevšek, Davorin Juhart, Tomaž Podbevšek in Anastazija Leščak. Nastala je v produkciji Pekarne Magdalenske mreže.

"Vzeli smo dokumentarno gradivo in ga skušali povezati s pripovedno in igrano formo, ki na gledalcu pusti umetniški vtis, spodbudi razmislek, vzbudi čustva. Dogajanje je postavljeno na začetek druge svetovne vojne in sprašujemo se, ali lahko tudi danes govorimo o herojih, kot so bili v tistem času - mladi ljudje, ki so svoje življenje žrtvovali za idejo in svobodo," pove Hrvatin Meglič. "Danes si peščica ljudi lasti večino kapitala. Živimo v pozlačeni kletki ugodja: hkrati imamo svobodo in dostop do nekaterih stvari, po drugi strani pa ravno kapitalistično blagostanje zavira pogum, da bi si upali žrtvovati ugodje," aktualizira režiser.

Osnovna pripoved je postavljena v Maribor, predstavljeni so zadnji meseci življenja Slave Klavore in drugih herojev, ki so sodelovali z njo; to so bili Slavko Šlander, Bojan Ilich, Lizika Jančar, Mara Čepič in Marija Štampar. V uvodnem delu igralci orišejo zgodovinski trenutek, opišejo zgodovinske pojme, ki so pomembni za razumevanje dogajanja. "Kaj je bil Skoj, kaj Komunistična partija, kaj je komunizem - vse to smo se učili pri zgodovini, a smo že malo pozabili, zato se mi je zdelo pomembno, da publiko najprej izobrazimo," razlaga Hrvatin Meglič. V nadaljevanju se dogajanje premakne v prostor, začne se razvijati zgodba, v katero so vpletene tudi notranje dileme in občutki herojev, ki so živeli in se borili v ilegali. Kljub temu da gre za amatersko igralsko zasedbo, sta igra in celotna izvedba predstave dovršeni. Ogled predstave v lokalnem okolju, ki je tudi dogajalni kraj, navajanje imen resničnih oseb iz preteklosti ter opisi resničnih dogodkov dosežejo prvotni namen predstave - pričaranje živega spomina na narodne heroje in ideologijo ter razmislek o sedanjosti. Zadnja letošnja ponovitev predstave bo na Malem odru Narodnega doma Maribor jutri, v soboto, a kot je dejal režiser, načrtujejo več izvedb še v prihodnjem letu. "Radi bi dosegli tudi mladino, saj gre za dober prikaz zgodovinskih dejstev, ki spodbuja tudi nadaljnjo razpravo," je dejal.