Darinko Kores Jacks
Da jazz, sploh v sodobnejših izvedbah, ni ravno glasba, ki bi - razen morda ob redkih nastopih splošno znanih zvezdnikov svetovnega formata - izdatno polnila koncertne dvorane, je znano. V Mariboru, ki ima kar dolgo tradicijo jazzovskih dogodkov in kjer domuje nekaj mednarodno uveljavljenih ustvarjalcev, je kakih sto obiskovalcev na koncertu že kar lepa številka. Ki pa jo pihalec Vasko Atanasovski s svojimi zasedbami redno preseže - če je le prostor dovolj velik. Tako je bilo tudi v soboto, ko je pred polnim avditorijem velike Maistrove dvorane Narodnega doma (večer kasneje pa še v Drami SNG v Ljubljani) z novo zasedbo predstavil drugo izdajo projekta Melem. V jezikih balkanskih narodov to pomeni zdravilo, balzam ..., skratka nekaj nadvse blagodejnega.
Pri prvi "recepturi", ki je izšla na pred dvema letoma izdani zgoščenki, sta bila člana tria še bobnar Marjan Stanić in kitarist Dejan Lapanja, kot gostje pa so sodelovali znani makedonski kitarist Vlatko Stefanovski, pianist Matija Dedić (sin slavnega šansonjerja Arsena Dedića, spominu nanj je bila glasba v veliki meri posvečena), libanonsko-turška pevka Jehan Barbur, italijanski harmonikar Simone Zanchini, srbski pianist Vasil Hadžimanov in bosanska pevka Aida Čorbadžić.
V drugo je glasba še bolj raznolika, a - kljub kontinuiteti v temeljni zasnovi - tudi dovolj temeljito drugačna. Avtor skladb in vodja kvarteta ATZA GOJA (po prvih črkah priimkov) Vasko Atanasovski (saksofoni, flavta, pihala) slovi kot etnojazzovski glasbenik, ki se pogosto ozira k ljudskim glasbam Balkana (predvsem Makedonije, od koder so njegovi predniki), a tudi k gipsy swingu, šansonu, brechtovskim songom, klasični glasbi ... Njegov zadnje čase skoraj stalni sodelavec Simone Zanchini (akordeon, elektronika) izhaja iz struje italijanskega jazza, ki se občasno spogleduje s cirkuškimi, kavarniškimi in uličnimi godbami ter tradicijo filmske glasbe, a očitno mu je blizu tudi zvočno razkošje baročne polifonije. Francoz Michel Godard (tuba, serpent) je eden najbolj cenjenih basovskih trobilcev sodobnega jazza, pa tudi klasične in še posebno predklasične, renesančne ... glasbe; skupaj z Atanasovskim in Komornim godalnim orkestrom Slovenske filharmonije je letos nastopil na Festivalu Maribor. V Nemčiji živeči poljski tolkalec Bodek Janke (bobni, tabla, ritmični vokal) se poleg "zahodnjaške" rabe tolkal študiozno posveča še izvedbenim tehnikam Indije. Vaskov izredno nadarjeni sin Ariel Vei Atanasovski (violončelo), ki se je kot gost pridružil v prvi polovici in prav na koncu kako uro in četrt trajajočega koncerta, pa je sicer študent klasične glasbe, a še kako vešč tudi improvizacijskega sodelovanja.
Neverjetno konsistentna fuzija nadvse raznolikih virov
