Jasna Marin
V drevesnicah in vrtnarijah poiščite odporne sadike jagodičja, po možnosti takšne, ki so že dalj časa rasle v klimatskih razmerah, kakršne so na vašem vrtu. Jagodičje je priljubljeno, ker da pridelek hitreje kot sadno drevje. Med odpornejše vrste jagodičja za domači vrt spadajo sibirske borovnice in aronije.
Sajenje sibirske borovnice
Haskap jagodi pogovorno rečemo sibirska borovnica, čeprav z borovnicami ni v sorodu. Za razliko od ameriške borovnice, ki jo je treba saditi v zelo kislo prst (pH od 3,5-5), sibirska borovnica raste v navadni vrtni zemlji s pH-vrednostjo 5-8. Idealno je, če sadike posadimo jeseni, sadimo jih lahko na sončno pa tudi na polsenčno lego. Ob sajenju je priporočljivo pognojiti tla z naravnim organskim gnojilom ali kompostom. Sadilna jama naj bo široka 30 cm in prav toliko globoka. Razdalja med sadikami naj bo 1-1,5 m in 2,5-3,5 med vrstami. Lahko se sadijo tudi kot zelena ograja, takrat se sadike sadijo v razdalji 0,5-0,7 m, primerne sorte za takšen način sajenja so ‘Wojtek’, ‘Indigo’, ‘Amphora’, ‘Bakcarskaya’ in ‘Siniczka’. Te sorte so višje in bolj pokončne rasti, z višino do 1,8 m.
Plodovi sibirske borovnice zorijo tudi po tri tedne pred drugim sadjem, že v maju, in se večinoma uporabljajo sveži ali za marmelade, džeme, sokove, sladice, zamrzovanje ... Saditi je priporočljivo vsaj dveletne ali triletne sadike. Sadike, posajene v loncih, se lahko sadijo vse leto, ne smejo pa čutiti pomanjkanja vode v prvem letu sajenja. Sibirske borovnice začnejo roditi od drugega, tretjega leta starosti in, odvisno od sorte, dosegajo rodnost 3-5 kg plodov na sadiko pod pogojem, da je zaradi boljšega opraševanja posajenih več različnih sort. Polno rodnost začnejo dosegati po petem letu starosti in rodijo redno.
Zaliti je treba sadilno jamo
V sadilno jamo, v katero sadomo jagodičje, je priporočljivo naliti obilo vode, da ta stoji v jami, nato vanjo posadimo izlončeno sadiko, ki ji nekoliko razgrnemo korenine. Sadike sadimo tako globoko, kot so posajene v loncu. Korenine zagrnemo s prstjo, potlačimo z rokami in po potrebi pohodimo, da se koreninski del stabilizira v zemlji. V začetnih tednih redno zalivamo.
Aronija lahko da tudi po osem kilogramov pridelka
Aronija se sadi v sadilno jamo, veliko 40 x 40 cm, razdalja med rastlinami pa naj bo od enega do 1,5 m, medvrstna razdalja pa dva do tri metre. Uspeva v vseh tipih tal. Zanjo izberemo sončno lego. Je povsem odporna proti nizkim temperaturam, zelo dobro prenaša tudi sušne razmere. Ob pojavu suše ji dodamo organsko zastirko in poskrbimo za namakanje, saj med zorenjem potrebuje nekoliko več vlage. Za dober pridelek pred sajenjem zemljo globoko prekopljemo in dodamo domač kompost ali kupljena organska gnojila.
Močne in dobro vzgojene sadike aronije začnejo roditi, ko so stare dve ali tri leta, na vrhuncu moči pa posamezen grm da tudi več kot osem kilogramov zdravilnih plodov, ki so uporabni za kompot, sladice, sokove, likerje. Z zamrzovanjem se zmanjša količina tanina v plodovih in poveča količina sladkorjev, zato je priporočljivo pred kuhanjem marmelade ali peko peciva jagode aronije zamrzniti.
