Potreba po spreminjanju in rasti je prisotna v naravi in človeku in ji ni možno določiti oblike. Tradicionalni načini gradnje in bivanja vključujejo lokalne materiale in načine gradnje ter upoštevajo lokalne danosti, kot so klima, okolje, razpoložljivi gradbeni in drugi materiali, družbena ureditev.
Tradicionalni načini gradnje in bivanja se kontinuirano spreminjajo, k spremembam tradicionalnih vrednot pa prispevajo vplivi iz drugih krajev, spremembe v družbi, novi materiali, modni trendi. Moderna naravna arhitektura se pri iskanju novih možnosti za bivanje v zdravih in ugodnih prostorih zgleduje po ljudski tradiciji. Sedanjost in pot v prihodnost slonita na temeljih preteklosti.
Oblike rasti
Naši predniki so veliko časa preživeli v naravi. V sodobnem času, ko približno 90 odstotkov časa preživimo v stavbah, smo v veliki meri prikrajšani za naravne dražljaje, kot so sončna toplota, sence, nihanja temperature, dnevni, mesečni in letni časovni ritmi …
Dnevi se vrstijo drug za drugim in prinašajo vedno nove spremembe. Odrasli ljudje telesno ne rastemo več, lahko pa rastemo duhovno in materialno. Rast vključuje tudi izgube, poslavljanje, spreminjanje, spremembe navad.
V procesu gradnje se na novo rodimo
V otroških in mladostniških letih nosimo v sebi energije pomladi, nenehne rasti in razvoja. Po 21. letu se začne obdobje toplega, ustvarjalnega poletja z vrhuncem okrog 35. leta in prehodom v jesen življenja po 42. letu. V "najlepših letih" so življenjske moči na vrhuncu, človek dozori telesno, duhovno, duševno in socialno.
Pravi trenutek za gradnjo in oblikovanje lastnega doma vznikne v nas kot notranji občutek.
V procesu gradnje in stiku z zemljo se simbolično na novo rodimo, v notranjosti prerastemo dosedanje vzorce obnašanja. Ko začutimo ponovno rojstvo, prepoznamo tudi bolečino, odgovornost, ranljivost in minljivost.
Kriza srednjih let je globalna in nas doleti med 42. in 49. letom. Od nas je odvisno, ali se bomo zavedali močnih duševnih sprememb in jih sprejeli ali pa jih bomo preživljali nezavedno in trpeli.
Z leti stik s tradicionalnimi vrednotami navadno bolj pridobiva pomen in razkriva odgovore tudi na najbolj zahtevna vprašanja o življenju in bivanju. Nekaterim ljudem gre na materialnem področju tako dobro, da preprosto pozabijo na življenjske ritme, ki se po dvigu in vrhuncu neizogibno usmerijo proti začetku, torej navzdol.
Rituali za vzdušje
Ljudje so se v starih časih zavedali časa, minljivost so ozaveščali z različnimi praznovanji in skupnimi druženji. Skupni rituali so alkimistični dogodki, pogosto podprti z glasbo, plesom, izbranimi oblačili, dišavami, svečano pripravljenimi prostori. Lahko se ponavljajo in postanejo tradicionalni.
Rituali so socialni dogodki, odprti v duhovni svet, ustvarjajo vzdušje, v katerem so ljudje dovzetni za dojemanje nevidnega, a bistvenega dela življenja. Za vsako dejanje obstaja primeren čas, ujeti ritem pomeni slediti notranji logiki zavednega bivanja.
Dom, prijazen okolju in ljudem
V davnih časih so planet Zemljo prekrivali gozdovi, polni različnih rastlin in živali. Naši predniki so živeli z naravo, se hranili s plodovi, gradili z materiali, ki so jim bili pri roki. Poglobljene raziskave in stiki s preživelimi izoliranimi ljudstvi kažejo, da so te kulture ustvarjale domove, prijazne okolju in ljudem. Spoznanja in modrosti so si nabirali iz generacije v generacijo, veliko so vedeli o naravi, o vplivih letnih časov, o živalih in rastlinah.
Prvim ljudem je bil dom celotna pokrajina, ki so jo lahko prehodili. Začasna bivališča so si poiskali v različnih naravnih zakloniščih, šotorih iz kože, pod krošnjami velikih dreves. Povsod po svetu najdemo raznoliko in navidezno preprosto ljudsko gradnjo iz kamna, ilovice, lesa. Stare kulture po vsem svetu so znale graditi bivalne objekte v brezčasnem stilu. Kaj pa danes?
Zlasti v Evropi je videti raznolikost gradbenih stilov ter njihovo hitro in intenzivno menjavanje v smeri individualizacije. Evropska kultura sloni na krepitvi osebnosti in volji po spoznavanju novega.
Selitev prinaša spremembo
Umeščenost našega doma znotraj določenega prostora in način, kako okolje deluje na objekt, močno vplivata na kakovost življenja. Ni naključje, v kakšni hiši ali stanovanju živimo, v kakšni sobi spimo ali delamo. Selitev v novo stanovanje ali hišo navadno prinese spremembo celotnega življenjskega sloga in načina življenja, lahko izboljša ali poslabša medsebojne odnose v družini, vpliva na zdravje stanovalcev, spremeni poslovne načrte in podobno.
Individualni pristop pri gradnji hiše ali izbiri stanovanja je zelo pomemben. Izberemo takšno hišo ali stanovanje, ki nam omogoča nadaljnji osebni razvoj in dobro počutje.
Med ugodne materiale v gradbeništvu štejejo predvsem les, ilovico, glino in naravni kamen.
• Les simbolizira rast in napredek in je od nekdaj priljubljen material pri gradnji. Uporablja se je za pokrivanje tal, oblaganje notranjih sten, izdelavo pohištva, za nosilno konstrukcijo objektov. Ne glede na to, za katero vrsto lesa se odločimo, ta vedno izžareva domačnost, preprostost, toplino in varnost. Les nas pritegne s svojo izrazito lepoto in vzdržljivostjo.
• Kamen je nekoč veljal za enega najpomembnejših gradbenih materialov. Spomnimo se zgolj starih civilizacij in velikanskih imperijev, ki so bili zgrajeni iz tega materiala. Resda danes ni več tako pogosto prisoten pri gradnji, ga pa veliko uporabljamo za dekorativno oblaganje sten in tal v hiši in tudi zunaj.
• Glino in ilovico pridobivamo iz zemlje in imata lastnosti prečiščevanja negativnih energij v pozitivne.
To so materiali, ki imajo valovne dolžine, usklajene z naravo in človekom, ustvarjajo ugodno bivalno klimo in prevodnost zraka v prostoru, prijetno ali nevtralno dišijo.
Prva, druga in tretja koža
Za hišo ali stanovanje lahko rečemo, da je to naša tretja koža. Za kožo je značilno, da je prepustna za vlago in zrak, po drugi strani pa varuje pred vdorom večje količine vode od zunaj. Koža diha, ko se potimo, jasno vidimo, kako voda zapušča telo skozi kožo. Če je ta proces v telesu moten zaradi neustreznih oblačil ali bolezni, se vlaga in toplota iz telesa zadržujeta na notranji strani oblačil in lahko pride do vročinskega udara. Oblačila pomenijo našo drugo kožo.
Hiša je naša tretja koža, zato mora dihati in biti prepustna na podoben način, kot to velja za telesno kožo. Da bi živeli udobno, je treba postaviti potrebe stanovalcev na prvo mesto in temu prilagoditi gradbene materiale, obliko gradnje in opremo.
Zdrava gradnja ne pomeni vedno drage gradnje. Hiša ali stanovanje naj bi svojim stanovalcem ponujala največje možno udobje.
