Jasna Marin
Usmerite pogled proti oknu, in če je na drugi strani ni temno kot v rogu, boste videli skozenj. V nasprotnem primeru se bo na steklu izrisal vaš odsev.
Že beseda okno je povezana z organom vida – če iz okna izpustite črko n, dobite oko. In zastekljene odprtine v arhitekturi resnično delujejo kot oči stavbe. Pomensko podobnost najdemo tudi v angleški besedi window, ki izvira iz staronordijske besede vindauga, sestavljene iz vind (veter) in auga (oko). Torej gre za element, ki omogoča očem, da vidijo skozi, in ker nekoč na odprtini, ki je predstavljala okno, ni bilo stekla, je tudi pihalo skozi. Vse dokler niso začeli uporabljati stekla.
Papir namesto stekla
Rimljani so bili prvi znani uporabniki stekla za okna in so jih verjetno prvič izvedli v rimsko-egipčanski Aleksandriji okoli leta 100 n. št. Na Daljnem vzhodu – v antični Kitajski, Koreji in na Japonskem – so dolga stoletja uporabljali papirnata okna, steklena pa so začeli uvažati iz Evrope, ko so jih Evropejci začeli izdelovati bolj množično. Na stari celini je steklo v okna navadnih domov prišlo v 17. in 18. stoletju. Zaradi slabše kakovosti in stabilnosti materiala sprva niso izdelovali velikih steklenih površin. Kdor si je na stavbi želel večja okna, temu so manjša stekla vstavljali v okenske križe in letvene mreže. Seveda pa so se okna vseskozi izboljševala. Z izpopolnitvijo procesa industrijske izdelave stekla so okna postala mnogo več kot samo s steklom napolnjeni okvirji, ki zapolnjujejo stenske odprtine. Danes jih obravnavamo kot element, ki v sodobni arhitekturi da velik pečat objektu.
Vpliv naravne svetlobe na počutje
Naravno svetlobo potrebujemo, ne le za osvetlitev prostorov, ampak tudi, da vidimo okrog sebe in za uravnavanje našega dnevno-nočnega ritma. V temi naše telo izloča hormon melatonin, ki je ključen za pravilno delovanje organizma. Podnevi pa je pomembno, da smo izpostavljeni zadostni količini naravne svetlobe, takrat začnejo delovati drugi hormoni, ki spodbujajo našo budnost in aktivnost.
Ni več ledenih rož
V zadnjih 20 letih je šel razvoj oken precej naprej. Sicer se še zmeraj srečujemo s kondenzacijo, vendar ledenih rož na sodobnih oknih ni več, predvsem pa se je razvoj usmeril v energetsko učinkovita okna. Kakovostno okno je zasnovano tako, da ima dobre toplotne karakteristike in je dobro vgrajeno.
Udobje ob njem je veliko večje kot nekoč, ko so bila okna prepišna. Kadar sedite ob kakovostnem oknu, vas ne zebe več, ampak je prijetno posedeti ob stekleni površini, skozi katero se odpira pogled na igro otrok na dvorišču ali na urejen vrt in privlačno pokrajino.
Če stavbo opazujete od zunaj, so okna del arhitekture. Poleg tega, da prepuščajo svetlobo, notranjščino ščitijo pred vplivi iz okolja, tudi pred UV-svetlobo, zagotavljajo večjo varnost. Kadar jih odprete, pa omogočajo izmenjavo zraka.
Okvirji, skriti v steno
Arhitekti in naročniki se pri načrtovanju hiše precej ukvarjajo z izbiro oken. V zadnjem obdobju so nadvse priljubljene čiste linije, kar pomeni, da okvirjev praktično ne vidite več: okenski okvir je skrit v steno, tako ostane vidno zgolj steklo, ki toliko bolj poveže naravo z notranjim prostorom.
Med najtrajnejše materiale za okenske okvirje spada aluminij, za les pa velja, da je njegova trajnost odvisna od kakovosti materiala, klimatskih razmer, kjer stoji hiša, mehanske zaščite (napušč) in obdelave okenske površine, pri čemer velja, da so leseni okvirji, ki so prebarvani s povsem temnimi in povsem svetlimi barvnimi odtenki, občutljivejši, kot če uporabite odtenke s sredine barvne lestvice.
Obsegajo naj vsaj petino tlorisa prostora
Pravilnik o minimalnih tehničnih zahtevah za izgradnjo stanovanjskih objektov določa, da mora okno obsegati vsaj petino tlorisa prostora. Ključno pravilo, ki nas usmerja, je, da vgrajene zastekljene odprtine predstavljajo najmanj 20 odstotkov površine tlorisa, ki jih osvetljujejo. To pomeni, da je treba v prostoru, ki meri deset kvadratnih metrov, vgraditi vsaj dva kvadratna metra okenskih površin. Tako bi z dvema oknoma, velikima po en kvadratni meter, dosegli ustrezno količino svetlobe v prostoru omenjene dimenzije.
Kljub tej načelni izračunljivosti pa se soočamo s kompleksnostjo, saj je treba upoštevati dodatne dejavnike, ki vplivajo na načrtovanje in vgradnjo oken v stanovanjske objekte, kot so: značilnosti objekta, njegova lokacija, bližnji objekti, ki lahko mečejo senco na stavbo in vplivajo na svetlobo, ki prehaja v prostore, pazljivi smo tudi na kakovost razgleda.
Naj bodo velika ali majhna
Z velikimi steklenimi površinami, ki segajo od tal do stropa in zagotavljajo dobro naravno osvetlitev, je človeštvo po mnenju nekaterih veliko pridobilo, drugi pa menijo, da smo nekaj pomembnega izgubili. Finski arhitekt Juhani Pallasmaa v knjigi Oči kože razmišlja tako: "V našem času se je svetloba spremenila v zgolj kvantitativno stvar; okno je izgubilo pomen posrednika med dvema svetovoma, med zaprtim in odprtim, med notranjščino in zunanjščino, med zasebnim in javnim, med senco in svetlobo. Ko je okno izgubilo svoj osnovni pomen, se je spremenilo v zgolj odsotnost svetlobe."
Tudi mehiški arhitekt Luis Barragan je o velikih steklenih stenah kritično zapisal, da stavbam vzamejo intimnost, učinek sence in atmosfere. "Arhitekti po vsem svetu so se zmotili pri proporcih, ki so jih dodelili velikim oknom ali prostorom, ki se odpirajo navzven. Izgubili smo občutek za intimno življenje in smo prisiljeni živeti javno življenje, v bistvu ne doma."
Če bi bila svetlobna intenzivnost manjša in bi bila svetloba razporejena neenakomerno, bi večina prostorov postala prijetnejša, poudarja Pallasmaa, in drugi čuti bi bili bolj dejavni. To velja tako v javnih kot v stanovanjskih zgradbah – intimnost kot subtilni vidik v sodobni arhitekturi zaradi predimenzioniranih oken pogosto manjka in potem si morajo uporabniki ali stanovalci omisliti senčila, da ublažijo jakost svetlobe in prodiranje vročine v notranjost, obenem pa morajo razmišljati o tem, kako naj v stavbah, kjer so kot ribe v akvariju, ustvarijo občutek varnosti in se zaprejo pred pogledi.
Z dimenzijsko rastjo, ki po eni strani prinaša odlike, se lahko okna ob nepremišljenem načrtovanju kaj hitro spremenijo v predmet spotike. Zato si, če razmišljate o prenovi ali gradnji hiše, vzemite čas za temeljit pogovor z arhitektom tudi o oknih. Da se ravno prav povežete z okoljem in si zagotovite dovolj naravne svetlobe, da vam podnevi ne bo treba prižigati luči.
