Jasna Marin
Prvi je izraz biofilija uporabil nemško-ameriški psihoanalitik Erich Fromm v knjigi Anatomija človeške uničevalnosti (1973), kjer je opisal biofilijo kot "strastno ljubezen do življenja in vsega, kar je živo". Izraz je kasneje uporabil ameriški biolog Edward O. Wilson v delu Biophilia (1984), kjer je razkril, da je težnja ljudi, da se osredotočamo in povezujemo z naravo in drugimi oblikami življenja, prisotna tudi v našem genskem zapisu.
Za večjo produktivnost
Parki, drevoredi, zeleni nasadi, ozelenjene stene in urejene trate očem prinašajo prepotrebno sprostitev, počitek in v nas zmanjšujejo napetost ter v mestnem okolju znatno zvišujejo kakovost bivanja. Tudi stopnja kriminala se v urbanem okolju, ki je zasnovano po principih biofilije, zmanjša. Vrednost nepremičnine, obdane s parkom in zelenimi površinami, pa je opazno višja in smo zanjo pripravljeni plačati več, kot če nam pogled skozi okno kazijo togotne stene sosednjih stavb.
Zgolj lončnica ali šopek cvetlic v prostoru lahko prinese številne prednosti. Raziskava, ki jo je izvedel avstralski profesor psihologije Alex Haslam, je pokazala, da se v delovnem okolju, v katerem "sobivamo" z lončnicami, produktivnost poveča za okoli 15 odstotkov.
Prizori na stenah, pohištvu in tleh
A ne le žive rastline, tudi tapete, slike in tkanine z motivi rastlin ter dekoracija, ki ponazarjajo del narave, prinašajo pozitivne vibracije v stanovanje.
Je v vašem domu prostor, v katerem bi se radi bolje počutili, a vam tam nekaj manjka? Poskusite spremeniti vtis prostora s sliko drevesa, fotografijo deževnega gozda, fototapeto, preprogo z motivi listov. Kaj hitro boste zaznali spremembo.
