(INTERVJU) Les - strateška prednost Slovenije: Najboljše surovine so tiste, ki so nam blizu

Slovenija je dežela, bogata z lesom, saj je z gozdovi poraščenih več kot 60 odstotkov njene površine. Pa se Slovenci tega potenciala sploh zavedamo in kje so problemi, povezani s tem?

"Predelava in uporaba lesa v preteklosti ni bila prepoznana kot strateška prednost za slovensko gospodarstvo. Strategija industrijske predelave je bila napačna, saj je država favorizirala energetsko zahtevne industrijske panoge, ki ne temeljijo na domačih naravnih virih. S podporami energetski porabi oziroma kurjenju lesa je bila narejena veliko škoda lesni industriji in žal je bila lesna surovina namesto v domače proizvodne linije usmerjena v kurilnice in v izvoz. Z umestitvijo lesne industrije in predelave lesa v Slovensko industrijsko strategijo 2021-2030 se pogled na les in lesno industrijo spreminja. Naš cilj je predelati vsaj tri milijone kubičnih metrov lesa v različne izdelke z visoko dodano vrednostjo in spodbujanje investitorjev v to panogo. Menim, da se v zadnjem času zavedanje o priložnostih tega potenciala povečuje. S tem namenom na direktoratu tudi izvajamo številne promocijske aktivnosti. Pri ozaveščanju javnosti o vseh prednostih lesa je še posebej uspešna razstava Čar lesa, ki inovativne in uporabne izdelke iz lesa predstavlja v različnih krajih po vsej Sloveniji. Javnosti pa smo les želeli približati tudi preko naše spomladanske medijske kampanje Uporabimo les, ki jo bomo v prihodnje še ponovili in nadgradili."

Namesto izvoza čim več predelati doma

Krepiti je treba tudi zavedanje o okoljevarstvenih prednostih lesa, kar se ne nazadnje vse glasneje poudarja v kontekstu novih evropskih in globalnih prizadevanj za znižanje emisij toplogrednih plinov, za trajnostni, zeleni razvoj in krožno gospodarstvo.

"Večja raba lesa bo nujna pri boju proti podnebnim spremembam, zato sem prepričan, da bo njegov pomen samo še naraščal. Les namreč ob rasti predstavlja ponor ogljika, pri industrijski predelavi pa njegovo sekvestracijo oziroma skladiščenje, ki traja ob kaskadni uporabi lesa tudi več desetletij ali celo stoletij. Ne nazadnje pa se že vsi zavedamo, da so najboljše surovine tiste, ki so nam blizu, ki jih ni treba uvažati in ki so naravno obnovljive, kar les vsekakor je. Naš naslednji izziv je namesto izvoza čim več te surovine predelati doma, tako da bomo lahko tudi vse pozitivne učinke, ki jih les prinaša, obdržali doma."

Kakšno je stanje v slovenskih gozdovih?

"Mislim, da slovenska gozdarska stroka dobro gospodari z gozdovi, seveda pa si na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MGRT), ki je tudi pristojno za lesno industrijo, prizadevamo za ustvarjaje pogojev za razvoj lesne industrije, ki bo čim več lesa predelala in hlodovini dodala vrednost."

Posek se je v zadnjem desetletju povečal

Kako je določen možni posek lesa v slovenskih gozdovih, kolikšen je in ali je z leti postal manjši ali večji?

"Količino poseka določa gozdarska stroka, ki je z načinom gospodarjenja z gozdovi primer dobre prakse v svetovnem merilu. Seveda pa na direktoratu za lesarstvo na MGRT ustvarjamo pogoje za večjo predelavo in za zmanjšanje izvoza hlodovine. Spremljamo nekatere ključne podatke tudi s področja razpoložljivih naravnih virov - lesa. Po podatkih Zavoda za gozdove se je možni posek v zadnjem desetletju vsako leto povečeval: leta 2010 je znašal 5,3 milijona kubičnih metrov, leta 2019 pa že skoraj 7 milijonov kubičnih metrov​. V istem obdobju se je povečal letni prirastek z 8,1 na 8,8 milijonov kubičnih metrov in lesna zaloga s 330,982.374 na 356,745.852 kubičnih metrov."

V preteklosti je veliko lesnih podjetij propadlo, čeravno se ves čas poudarja, kako pomemben je les za slovensko gospodarstvo. Razpolagate morda s podatkom, koliko je podjetij v lesnopredelovalni panogi in ali se je ta številka zadnjih nekaj let povečala?

"V letu 2020 je bilo v lesni industriji oziroma lesnopredelovalni in pohištveni skupaj 1008 podjetij. Število podjetij v zadnjih letih narašča, od leta 2015 se je povečalo za 7,5 odstotka, od leta 2010 pa za 15 odstotkov. Ti pozitivni trendi so spodbudni ter kažejo na ponoven razvoj in aktivnost slovenske lesarske panoge. Prav tako opažamo, da se od ustanovitve direktorata za lesarstvo dalje trendi izboljšujejo tudi pri drugih pomembnih kazalnikih poslovanja podjetij. Od leta 2015 do 2020 se je povečalo povprečno število zaposlenih za 13,5 odstotka, čisti prihodki od prodaje za 24 odstotkov, dodana vrednost na zaposlenega za 23 odstotkov in neto čisti dobiček za 46 odstotkov."

Vabijo potencialne investitorje

Še vedno se zdi, da je velik problem odliv lesa v sosednjo Avstrijo pa v Nemčijo, dogaja se celo, da od tam ostanek prodanega slovenskega lesa gre v odkup nazaj v Slovenijo. Se da to kako zajeziti, preprečiti, spremeniti, da bi les vendarle ostal doma?

"Z dražbami lesa, kot je v Slovenj Gradcu, je bil storjen pomemben korak k prepoznavi lesa kot pomembnega naravnega vira za industrijsko predelavo. Na žalost precej najbolj vredne hlodovine izvozimo. V direktoratu za lesarstvo vzpostavljamo pogoje za večjo predelavo in uporabo lesa. Spodbujamo in podpiramo vse iniciative in projekte za razvoj lesnih centrov, ki bodo omogočali proizvodnjo predvsem izdelkov, ki nam trenutno primanjkujejo, to so predvsem končni izdelki, plošče, konstrukcijski les. Zato vabim vse potencialne investitorje, da izkoristijo priložnosti, ki se nam ponujajo v okviru novih evropskih sredstev (mehanizem za okrevanje in odpornost - RRF, nova finančna perspektiva). Za povečanje domače predelave bo ključna uresničitev sedmih lesnopredelovalnih investicijskih projektov, ki jih je vlada uvrstila med strateške investicijske projekte. V paketu za spodbujanje večje predelave in porabe lesa smo na MGRT dopolnili uredbo o zelenem javnem naročanju tako, da morajo biti vse javne stavbe zgrajene z najmanj 30 odstotki lesa, prav tako smo uredbo razširili na uporabo najmanj 55 odstotkov lesa v obcestnih protihrupnih ograjah in najmanj 80 odstotkov lesa v stavbnem pohištvu."