Podnebne spremembe in človekove dejavnosti, kot sta trgovanje in potovanja danes močno vplivajo na rastline. Brez primernega ukrepanja lahko škodljivi organizmi na rastlinah povzročijo ogromno gospodarsko in okoljsko škodo. Primer takšne škode predstavlja denimo bolezen bakterijski ožig oljk, ki jo povzroča bakterija Xylella fastidiosa, in je odgovorna za uničenje več milijonov oljčnih dreves v italijanski pokrajini Apulija, o najdbah te bakterije pa poročajo tudi iz drugih držav članic. Bakterija Xylella fastidiosa, ki je bila odkrita kot povzročiteljica uničujoče bolezni oljk, je verjetno izvirala iz sevov, prisotnih v asimptomatskem rastlinskem materialu, uvoženem iz Kostarike.
Ozaveščanje je prava pot
"Zdravje rastlin je ključnega pomena za dobrobit ljudi, živali in okolja, a je v javnosti žal pogosto spregledano. Slovenija se je aktivno vključila v EFSA kampanjo #PlantHealth4Life ali Ohranimo rastline zdrave, varujmo življenje, saj verjamemo, da lahko z združenimi močmi zmanjšamo tveganje vnosa in širjenja škodljivcev rastlin ter skupaj ohranimo naše rastline zdrave. Škodljivci rastlin se na nova področja širijo predvsem kot posledica velike rasti mednarodne trgovine in množičnih potovanj. Kampanja je zato osredotočena na ozaveščanje potnikov, zaradi možnosti prenosa s semenom in deli rastlin pa tudi na ljubiteljske vrtnarje ter širšo javnost. Le s skrbjo in ustreznimi ukrepi za ohranjanje zdravja rastlin lahko zagotovimo zanesljivo preskrbo z varno hrano in zagotovimo trajnostno prihodnost," poudarja mag. Katarina Groznik, vodja Sektora za zdravje rastlin in rastlinski semenski material.
Varstvo pred rastlinam škodljivimi organizmi
"Ker je pristop 'eno zdravje' ena od najpomembnejših prednostnih nalog Evropske komisije, je varstvo pred rastlinam škodljivimi organizmi, ki bi jih lahko na različne načine vnesli v EU, tudi naša skupna prednostna naloga. Tudi najmanjša dejanja posameznikov imajo namreč lahko zelo velike pozitivne učinke. Pomembno je predvsem, da imamo na voljo ustrezne informacije, ki jih razumemo in tako omogočimo, da lahko vsak izmed nas prispeva k pomembni vlogi EU pri ohranjanju naše biotske raznovrstnosti," razlaga Claire Bury, namestnica generalnega direktorja za trajnostno prehrano pri Generalnem direktoratu za zdravje in varnost hrane.
V Sloveniji se redno nadzira uvoz rastlin
Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin skupaj s pooblaščenimi organizacijami preverja zdravje rastlin v Sloveniji, nadzira premeščanje in uvoz rastlin in rastlinskega materiala ter ob najdbi sprejme ukrepe za izkoreninjenje ali zadrževanje nevarnih bolezni in škodljivcev.
Fitosanitarni inšpektorji so v letu 2021 pri uradnem nadzoru pošiljk rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov ob vnosu opravili 6639 pregledov. Ugotovili so neskladja zaradi manjkajočih oziroma pomanjkljivih fitosanitarnih spričeval in zaradi potrjene okužbe z virusom rjave grbavosti plodov paradižnika.
Zaradi novih trgovskih poti in vedno širšega nabora rastlin, za katere tretje države zahtevajo fitosanitarno spričevalo, pa tudi zaradi povečanega mednarodnega trgovanja preko spleta, v zadnjih letih narašča število izdanih fitosanitarnih spričeval (7617 v letu 2021, kar je deset odstotkov več kot leto prej), pri katerih ugotavljajo tudi primere goljufivih praks ponarejanja listin.
Neprijetna bolezen trte
V Sloveniji se že nekaj let soočamo z zelo nevarno boleznijo trte - zlato trsno rumenico, ki jo povzroča fitoplazma Grapevine flavescence dorée. Okužene trte slabše rodijo in v nekaj letih povsem propadejo. Okužba se v vinogradih hitro širi s pomočjo prenašalca, ameriškega škržatka, in predstavlja resno grožnjo obstoju slovenskega vinogradništva. Bolezni ni mogoče zdraviti, ampak le preprečevati z zatiranjem ameriškega škržatka in z rednim odstranjevanjem okuženih trt, zato je ključnega pomena ozaveščanje vinogradnikov o nevarnosti, ki jo bolezen predstavlja za zdravje vinogradov, o njenih simptomih ter o pravilnem ravnanju v primeru okužbe.
Naša dejanja so pomembna
#PlantHealth4Life je večletna kampanja, zasnovana na zahtevo Evropske komisije, ki temelji na poglobljeni analizi dojemanja in vedenja, povezanega s pomenom zdravja rastlin po vsej EU. Letos kampanja aktivno poteka v 12 državah: Belgiji, Estoniji, Grčiji, Latviji, Litvi, Črni gori, Severni Makedoniji in Sloveniji ter na Cipru, Češkem, Finskem in na Madžarskem. Vsi imamo pomembno vlogo pri ohranjanju zdravih rastlin. Kaj lahko naredimo? Tu je nekaj namigov:
• Ali potujete izven EU? Če se na potovanju navdušite nad eksotično rastlino, jo fotografirajte, vendar semen ali delov rastline ne odnesite domov, saj bi na ta način lahko nehote v EU prinesli rastlinam škodljiv organizem.
• Rastlinam škodljive organizme lahko prenesemo v EU tudi z rastlinami, ki jih kupimo, če te niso ustrezno pregledane in označene, zato se v primeru nakupa rastline prek spleta iz držav izven EU prepričajte, da so opremljene z ustreznim fitosanitarnim spričevalom.
• Pogovarjajte se s svojimi otroki o pomenu zdravih rastlin in ustvarite mlado generacijo ambasadorjev za zdravje rastlin.
