Barbara Gavez Volčjak
V zadnjem letu se je na področju fotovoltaike zgodilo veliko. Energetska kriza je jasno pokazala, kako zelo pomembna je energetska neodvisnost za države, podjetja, javne zavode in gospodinjstva. Z vidika države za zagotavljanje energetske varnosti, z vidika podjetij, zavodov in gospodinjstev pa z vidika obvladovanja izjemne rasti stroškov energije. Evropska unija je na razmere najprej reagirala z ambicioznimi cilji za pridobivanje energije iz obnovljivih virov. Sončna energija ima pri tem osrednjo vlogo, Slovenija pa ima v sončnih elektrarnah največ potenciala za energetsko neodvisnost in prehod na obnovljive vire energije (OVE). Rekordna rast investicij pa sektorju postavlja tudi realne izzive: težave z dobavo materialov in dobavnimi roki, vedno večje število zavrnjenih soglasij, nejasnost sistema prihodnjih spodbud oziroma subvencij v prihodnje in še kaj.
Več sredstev za izrabo OVE
Da bi našli odgovore na številna odprta vprašanja, je Združenje slovenske fotovoltaike (ZSFV) v okviru Mednarodnega obrtnega sejma v Celju pripravilo svojo redno letno konferenco na temo Kako s sončnimi elektrarnami povečati energetsko neodvisnost? Na njej so misli in spoznanja izmenjali ključni deležniki fotovoltaičnega sektorja v Sloveniji, tako skrbniki infrastrukture, predstavniki znanstvene sfere kot strokovna javnost. Že v uvodnem nagovoru, s katerim je konferenco uradno odprl, pa je njihov pomen za zeleni prehod poudaril minister za infrastrukturo Bojan Kumer: "Zelo zelo računamo na vas, saj želimo maksimalno podpreti solarizacijo. Zato je vlada povišala sredstva za izrabo obnovljivih virov energije z 19 na 37 milijonov evrov, pripravljamo pa tudi zakon za hitrejše umeščanje naprav za OVE v prostor." Ponudnike naprav pa je minister izzval še z enim stavkom: "Nimate toliko vlog, kolikor imamo mi denarja."
Težave z omrežjem in še več
Ministrov stavek, četudi naj bi pomenil spodbudo sektorju, zveni kot svojevrstna provokacija spričo podatkov o dejanskem umeščanju sončnih elektrarn v omrežje, ki jih je predstavil prof. dr. Boštjan Blažič s Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani (FE UL). Težave se namreč pojavljajo tako na elektroenergetskem omrežju kot v elektroenergetskem sistemu. V omrežju so največji izzivi višanje napetosti v omrežju, obremenitve transformatorjev in delovanje zaščite, sistem pa se sooča tudi z vplivi na trg električne energije. "Številne sončne elektrarne namreč spodbudijo nizke cene elektrike čez dan, zato se zmanjša donosnost klasičnih elektrarn," je pojasnil Blažič. Pri izdajanju soglasij za priklop SE morajo zato distribucijska podjetja upoštevati vrsto tehničnih kriterijev, ki izhajajo tako iz dejanskega stanja kot iz uporabe simulacijskih modelov. "Tehnične rešitve, ki omogočajo priključevanje visokega deleža sončnih elektrarn, so na voljo," meni Boštjan Blažič, "toda potrebna je posodobitev procesa načrtovanja in vodenja omrežja." Posodobitev po njegovih besedah pomeni vključevanje razpoložljivih podatkov o trenutnem obratovalnem stanju, uporabo simulacijskih modelov tudi na nizkonapetostnem nivoju, ki trenutno niso na voljo, vpeljavo naprednih rešitev na področju regulacije napetosti, nujno pa bi bilo tudi prožno sodelovanje aktivnih odjemalcev.
Reforma obračunavanja
Aktivni odjem bo sploh ena od značilnosti rabe energije v prihodnosti, kakor izhaja iz prispevka Davida Batiča, vodje sektorja za razvoj in monitoring trga pri Agenciji za energijo. Spodbujanje aktivnega odjema je namreč motiv za reformo obračunavanja omrežnine, ki bo z izboljšano metodologijo zaživela 1. januarja 2023, ciljno obliko pa naj bi dobila po 1. januarju 2030. Izboljšana metodologija kaže dve splošni značilnosti: prva je časovno diferencirano zaračunavanje uporabe omrežja izključno za prevzem energije iz omrežja, kar pomeni, da proizvajalci električne energije in hranilniki za predajo energije ne plačajo omrežnine za uporabo omrežja. Druga značilnost je zagotovljena možnost optimizacije stroškov aktivnemu odjemu. Poleg uveljavitve reforme obračuna omrežnine bi bilo treba po Batičevem mnenju povečati procesno in naložbeno učinkovitost v okviru gospodarske javne službe SODO na podlagi reguliranja, vzpostaviti ustrezen sistem subvencij zunaj domene omrežninskih tarif ter ponuditi nove poslovne modele, ki vključujejo hrambo.
Priložnosti in izzivi
Zelo konkretno pa je priložnosti in izzive fotovoltaičnega sektorja na primeru velikih sončnih elektrarn predstavil predsednik ZSFV Primož Tručl. "Predolgo smo verjeli, da je sistem zgrajen dobro za vse večne čase, zato smo zamudili pravi trenutek za sprejemanje nove elektroenergetske paradigme," je opozoril Tručl in spomnil, da v državi zadnjih 15 let ni bilo narejeno veliko za lažje priključevanje razpršenih virov energije v omrežje. Projekti večjih sončnih elektrarn se po njegovih besedah mesece in mesece ne premaknejo nikamor, problem so poleg omrežja tudi različne izjave, mnenja in soglasja, ki jih morajo med postopkom za pridobitev dovoljenja za postavitev večjih elektrarn pridobiti investitorji. Pri tem se zapleta zaradi neupoštevanja veljavne zakonodaje oziroma zakona o upravnem postopku. Ta namreč predpisuje, da neodzivanje deležnikov v postopkih oziroma njihov molk pomeni privoljenje v dani predlog. Je pa Tručl naštel vrsto ukrepov, ki bi po njegovem prepričanju omogočali hitrejše priključevanje večjih sončnih elektrarn na nizko- in srednjenapetostno omrežje. Med drugim bi bilo na primer treba skrajšati roke za izdajo smernic in javnih razgrnitev ob umeščanju v prostor z DPN. Država bi morala pripraviti poenostavljena merila za pripravo strokovnih podlag za posamezno rabo obnovljivega vira. Dopustiti bi bilo treba gradnjo sončnih elektrarn na zaprtih odlagališčih odpadkov in podobnih degradiranih območjih ter omogočiti dvojno rabo kmetijskih zemljišč. "Če hočemo neodvisnost od fosilnih goriv, moramo v visok zakonodajni akt zapisati, da je raba OVE v javnem interesu," je sklenil Primož Tručl.
Pomanjkanje kadrov
V panelni razpravi, ki je sledila prispevkom, sta bila izpostavljena dva največja izziva zelenega prehoda, h kateremu težimo v Sloveniji. Poleg umeščanja v prostor pristojne institucije pesti tudi pomanjkanje kadrov, ki skrbijo za izvedbo investicij, začenši z izdajo soglasij pri SODO, kjer bo 50 pristojnih za izdajo soglasij letos predvidoma obdelalo 45 tisoč vlog. Cilj nacionalnega energetskega podnebnega načrta za leto 2030, ki predvideva v Sloveniji dodatnih 1650 MW sončnih elektrarn – trenutno jih imamo po navedbah prof. dr. Marka Topiča s FE UL za okoli 550 MW – se tako zdi vedno bolj oddaljen.
