(INTERVJU) Gregor Hudohmet: "Daleč največ sončnih elektrarn je na Štajerskem"

Urban Červek
04.12.2020 06:15
O potencialu sončne energije v Sloveniji smo se pogovarjali z direktorjem podjetja GEN-I Sonce
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Na voljo imamo ogromno strešnih površin, ki bi jih lahko izkoristili brez poseganja v okolje. 
Tadej Regent

Lani je znašal delež proizvodnje električne energije iz sončnih elektrarn v Sloveniji 2,5 odstotka. Kako komentirate ta delež in predvsem kolikšen potencial ima po vaše pridobivanje elektrike iz sončne energije v Sloveniji?

"Vse regije v Sloveniji so dovolj osončene in zagotavljajo primerne pogoje za gradnjo sončnih elektrarn. Tehnični potencial (strehe, parkirišča in degradirana območja) za gradnjo sončnih elektrarn v Sloveniji je ocenjen na dobrih 27 TWh/letno, kar je približno 68 odstotkov več, kot je današnja letna poraba električne energije v Sloveniji. To nam dokazuje, da imamo v naši državi ugodne pogoje za sončne elektrarne in da nam prostora za postavitev še nekaj časa ne bo zmanjkalo.

Zanimanje za postavitev sončne elektrarne je veliko, kar dokazujemo z že več kot 2000 postavljenimi elektrarnami GEN-I Sonce. Ne smemo pa zanemariti dejstva, da bo ključno vlogo pri izkoriščanju potenciala za proizvodnjo elektrike iz sonca tudi v prihodnje odigrala zakonodaja. Slednja mora poskrbeti, da bodo investicije v lastne sončne elektrarne zanimive za investitorje."

Kaj pa Štajerska, kako je s sončnimi elektrarnami tam?

"Kot nekdo, ki prihaja s Štajerskega in se ukvarja s sončnimi elektrarnami, sem resnično vesel, da je prav v tej regiji postavljenih daleč največ sončnih elektrarn tako po številu kot po inštalirani moči. V tem pogledu je Štajerska danes najbolj zeleno področje v Sloveniji, Štajerci pa se zavedamo tako pomena ohranjanje okolja, kar nam zagotavlja fotovoltaika na strehi, kot dolgoročnih pozitivnih finančnih učinkov, ki si jih zagotovimo s postavitvijo."

Gregor Hudohmet, direktor GEN-I Sonce, pravi, da mora zakonodaja omogočiti, da bodo investicije v lastne sončne elektrarne zanimive za investitorje. 
Bor Slana

Lahko navedete kakšno primerjavo s sosednjimi državami, Evropo nasploh ali svetom? Ali delež proizvodnje elektrike iz sončne energije v splošnem narašča?

"Danes je fotovoltaika ena najhitreje rastočih tehnologij za proizvodnjo električne energije iz obnovljive energije in bo zagotovo imela glavno vlogo v prihodnji mešanici svetovne proizvodnje električne energije. Trend rasti napoveduje tudi letošnje poročilo Mednarodne agencije za energijo (IEA), ki v svojem scenariju za leto 2040 napoveduje kar 43 odstotkov večjo proizvodnjo sončne energije, kot jo je napovedala v letu 2018. Dodaten korak v tej smeri je Evropska unija naredila lani s sprejetjem evropskega zelenega dogovora, kjer si je za glavni cilj postavila podnebno nevtralnost Evrope do leta 2050. Cilj iz evropskega zelenega dogovora pa namerava doseči z vlaganjem v digitalizacijo evropskega energetskega trga in poudarkom na obnovljivih virih energije."

Ko poročamo o obnovljivih virih energije, po navadi pišemo o vetrni energiji, ki v zahodnih državah dobiva vedno večjo vlogo in je ponekod že cenejša od elektrike iz fosilnih goriv. Kako so lahko sončne elektrarne konkurenčne, kakšna je njihova vloga v tako imenovanem energetskem miksu?

"Leto 2020 je prvo leto, ko je Mednarodna agencija za energijo (IEA) poročala, da je sončna elektrarna, seveda ob ustreznih pogojih, najcenejši proizvodni vir električne energije v zgodovini. Njihove ocene stroškov proizvodnje elektrike iz sonca so se v primerjavi s preteklim letom namreč zmanjšale za 20 do 50 odstotkov na regijo. Padajoči stroški so sončno energijo naredili bolj dostopno in posledično eno najbolj konkurenčnih in hitrorastočih virov energije na svetovni ravni. Slednja trenutno predstavlja tudi največji razvojni in okoljsko sprejemljiv (najčistejši) potencial za povečanje proizvodnje električne energije iz OVE v Sloveniji in svetu."

Ali so v Sloveniji odkupne cene za elektriko iz sončnih elektrarn dovolj atraktivne za zasebne investitorje?

"Treba je razumeti, da časov, ko smo govorili o prodaji električne energije iz sonca po visoki subvencionirani ceni, ni več. Danes govorimo o postavitvi sončnih elektrarn za samooskrbo individualnih hiš, večstanovanjskih objektov in poslovnih objektov, pri katerih si s postavitvijo sončne elektrarne zagotovimo lasten in ekonomsko upravičen vir čiste zelene električne energije. Izgradnja sončne elektrarne namreč bistveno zniža stroške za plačilo porabljene električne energije, zagotavlja energetsko samooskrbnost in neodvisnost od nihanja cen na trgu."

Kje vi vidite večji potencial; pri individualnih, fizičnih osebah, ki bi na svoje nepremičnine (strehe) postavili lastne panele, ali pri večjih industrijskih objektih, ki bi sončno elektriko proizvajali na veliko, za trg?

"Na voljo imamo ogromno strešnih površin, ki bi jih lahko izkoristili brez poseganja v okolje. Prav zato vidim največji potencial pri izgradnji sončnih elektrarn na strešnih površinah objektov, pa naj bodo to individualne hiše, večstanovanjski, gospodarski ali poslovni objekti."

Kakšna je povračilna doba za stanovanjsko enodružinsko hišo, kjer bi posameznik investiral v postavitev sončne elektrarne na strehi?

"Vračilna doba je odvisna od več dejavnikov, med drugim tudi od velikosti naprave, načina izgradnje, ki je prilagojena posameznemu odjemalcu, njegovemu objektu, njegovim potrebam, željam in pričakovanjem. Glede na to, da je velikost prilagojena porabi odjemalca, je odvisna tudi od porabe odjemalca - velja, da se investicija hitreje povrne odjemalcem z višjo porabo električne energije. V povprečju je okrog deset let, s pridobitvijo nepovratne finančne spodbude oziroma subvencije Eko sklada pa se investicija lahko povrne tudi v osmih letih, pri čemer pa bo sončna elektrarna delovala 30 let in več."

Kakšno je zanimanje posameznikov v te naložbe? Vemo, da so obresti na bankah blizu ničle, državljani pa imajo v seštevku rekordno količino gotovine na računih. Ali bi lahko ta denar izkoristili za tovrstne investicije?

"Tukaj želim izpostaviti takojšnje finančne učinke na strošek za dobavo električne energije. Povprečno gospodinjstvo v Sloveniji si bo s sončno elektrarno na lastni strehi znižalo stroške za elektriko za približno tri četrtine, kar pomeni, da bo mesečni strošek za elektriko po izgradnji elektrarne znašal približno 14 ali 20 evrov. Tukaj je mišljen fiksni strošek, ki je vezan na velikost glavne varovalke in je neodvisen od porabe električne energije.

Pri GEN-I Sonce strankam nudimo sheme ugodnega financiranja, s katerimi zagotovimo postavitev lastne sončne elektrarne vsakomur. Če vzamem našo najbolj pogosto obliko financiranja sončne elektrarne, sedemletno obročno odplačilo, je obrok za poplačilo sončne elektrarne le malenkost višji od stroška, ki ga imamo sicer s plačilom položnic za električno energijo, po sedmih letih pa svojo lastno čisto energijo proizvajamo zastonj."

Kolikšno pa je zanimanje za sončne elektrarne pri gospodarskih družbah?

"Pri samooskrbi gospodarskih družb je princip nekoliko drugačen kot pri samooskrbi, namenjeni gospodinjskim in malim poslovnim odjemalcem, kjer se velikost sončne elektrarne dimenzionira tako, da je letna proizvodnja elektrarne enaka letni porabi objekta, s čimer pokrijemo do sto odstotkov letnih potreb po električni energiji (net metering). V primeru gospodarskih družb je zelo pomembno pravilno dimenzioniranje velikosti sončne elektrarne, pri katerem niso dovolj samo podatki o letni porabi objekta in letni proizvodnji sončne elektrarne. V teh primerih pri nas opravimo analizo odjema in proizvodnje ob 15-minutnih intervalih, s čimer optimalno dimenzioniramo velikost sončne elektrarne in dosežemo do 30 odstotkov samooskrbe iz sonca. Ob primernem načrtovanju je danes za poslovne odjemalce samooskrba s soncem realna in ekonomsko upravičena izbira."

Kakšna je politika države do proizvodnje elektrike iz sončnih elektrarn? Imamo načrt, gremo v pravo smer?

"V zadnjem desetletju se je zakonodaja na področju fotovoltaike precej spreminjala. Hitri začetni rasti v letu 2009 je zaradi spremembe vladne uredbe leta 2012 sledil močan upad in skoraj čista zaustavitev izgradnje vse do leta 2016, ko je vlada s sprejetjem napredne uredbe o samooskrbi omogočila izgradnjo sončnih elektrarn gospodinjstvom in malim poslovnim odjemalcem. Vse od uveljavitve uredbe, ki je bila skozi leta dopolnjena z inovativnimi rešitvami, ki omogočajo postavitev sončnih elektrarn tudi na večstanovanjskih objektih, in združevanja v skupnosti OVE beležimo velik porast izgradnje sončnih elektrarn za gospodinjstva in male poslovne odjemalce. V GEN-I pozdravljamo vse sheme, s katerimi je država omogočila zagotavljanje prehoda k množični uporabi obnovljivih virov energije.

Prav v teh dneh je na vladi v potrjevanju nova dopolnitev uredbe o samooskrbi, za katero upamo, da bo odpravila pomanjkljivosti, ki so danes zavirale postavitev sončnih elektrarn skupnostne samooskrbe. Držimo pesti, da bo podprta, saj bo to dodaten doprinos na področju obnovljivih virov energije in s tem fotovoltaičnih sistemov za prebivalce Slovenije."

Če sva pri ekologiji; kakšen je okoljski odtis sončnih elektrarn? Vse te panele je treba proizvesti, nato pa razgraditi, ko se izteče njihova življenjska doba.

"Dejstvo je, da so fotonapetostni moduli v široki uporabi šele zadnjih nekaj desetletij in sedaj prihajajo v zadnjo fazo uporabe in reciklažo. Ponovna uporaba materialov izrabljenih modulov se razvija in se bo v prihodnje še izboljševala. Naši dobavitelji modulov so člani združenja PV Cycle in našim strankam zagotavljajo brezplačno reciklažo. Reciklirani moduli se uporabijo pri proizvodnji novih modulov ali drugih izdelkov, s čimer je življenjski krog sklenjen. Fotovoltaična industrija na ta način zagotavlja trajen in trajnostni razvoj panoge ter utrjuje vlogo sončnih elektrarn kot vir čiste energije.

Verjamem, da je sonce vir prihodnosti. Prihaja solarna doba, v kateri bodo odjemalci, posamezniki in podjetja, lahko enostavno sodelovali v zeleni preobrazbi in aktivno prisostvovali v razogličenju Slovenije. Odločitev za zeleno preobrazbo ni več stvar nadstandarda, ampak je že danes dosegljiva."

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta