Okoljski kazalec Ozaveščenost javnosti o energetski učinkovitosti na področju ravnanja z energijo prikazuje, kaj gospodinjstva motivira in kaj želijo doseči z uvedbo ukrepov za učinkovito rabo energije ter razmerje med njihovim dejanskim ravnanjem z energijo in stališčem glede učinkovite rabe energije. Kazalec je posodobljen s podatki zadnjega merjenja iz Raziskave energetske učinkovitosti Slovenije – REUS 2022.
Primerjava rezultatov raziskave REUS v obdobju od 2010 do 2022 kaže statistično značilen pozitiven trend: znižanje količinske porabe in zmanjšanje vpliva na okolje kot glavna namena za uvedbo ukrepov za učinkovito rabo energije se uveljavljata, medtem ko pomen prihranka denarja upada. Leta 2022 je bil delež gospodinjstev, ki želijo znižati stroške, skoraj dvakrat manjši kot leta 2010 (2022: 36 %, 2010: 71 %), delež gospodinjstev, ki želijo znižati količino porabljene energije, je bil več kot dvakrat večji (2022: 29 %, 2010: 11 %), medtem ko je bil delež gospodinjstev, ki želijo zmanjšati svoj vpliv na okolje, natanko dvakrat tolikšen (2022: 12 %, 2010: 6 %).
Druga, statistično ne tako pomembna pozitivna sprememba za isto časovno obdobje se kaže pri motivaciji gospodinjstev za uvedbo ukrepov učinkovite rabe energije. Delež gospodinjstev, ki razmišljajo o učinkoviti rabi energije in pri katerih je skrb za okolje ključni del njihove motivacije, je v primerjavi z merjenjem leta 2010 večji, vendar se je ta razlika v zadnjih letih zmanjšala.
Delež gospodinjstev, ki jih prihranek denarja in varovanje okolja enako motivirata, je do leta 2017 naraščal, nato pa je začel nekoliko upadati (2010: 64 %, 2017: 77 %, 2022: 71 %), delež gospodinjstev, ki jih motivira predvsem skrb za okolje, je od leta 2010 na enaki ravni (2010: 5 %, 2017: 5 %, 2022: 5 %). To pomeni, da so bile leta 2022 okoljsko naravnane tri četrtine gospodinjstev (76 %).
Rezultat segmentacije anketiranih gospodinjstev glede njihovega odnosa do rabe energije in do okolja kaže, da razmerje med ekološko ozaveščenimi (2022: 72 %, 2015: 74 %) in neozaveščenimi (2022: 28 %, 2015: 26 %) gospodinjstvi od leta 2015 stagnira. Četrtina (28 %) ekološko neozaveščenih gospodinjstev kaže na potencial za zmanjševanje končne porabe energije v gospodinjstvih z razvojem okoljsko usmerjenega obnašanja oziroma pozitivnih navad pri rabi energije.
Primerjava rezultatov Raziskave REUS za obdobje od leta 2019 do 2022 kaže, da se je v obdobju pandemije covida-19 statistično značilno povečal delež gospodinjstev, ki želijo znižati količinsko porabo energije, kar je pozitivna sprememba.
Pandemija je imela tudi dva negativna vpliva, vendar ta razlika ni tako statistično značilna. Deleža ekološko neozaveščenih gospodinjstev in gospodinjstev, ki razmišljajo, kako bi učinkoviteje rabila energijo in jih pri tem motivira predvsem prihranek denarja, sta se povečala.
Ključna dejstva:
• V 36 % anketiranih gospodinjstev želijo z učinkovito rabo energije znižati stroške, v 29 % gospodinjstev želijo znižati količino porabljene energije in v 12 % gospodinjstev želijo ublažiti vpliv na okolje.
• V 71 % gospodinjstev, ki razmišljajo o učinkoviti rabi energije, jih enako motivirata prihranek denarja in varovanje okolja, v 23 % gospodinjstev jih motivira predvsem prihranek denarja in v 5 % gospodinjstev jih motivira predvsem skrb za okolje.
• Segmentacija gospodinjstev uvršča 72 % gospodinjstev med "ekološko ozaveščene" in 28 % med "ekološko neozaveščene".
