Rozmari Petek
Dvignjeni roki rdečelase in v pomladne barve oblečene Inge Breznik, idejne vodje festivala BUM, sta bili kot dirigentski palici – pevci in pevke na tribunah celjske športne dvorane Zlatorog so rokam sinhrono sledili, naredili val in prav po navijaško pozdravili začetek novega zborovskega BUM-a, ki ga v takšni obliki ni bilo že leta. Moč mladih grl je že s tem pokazal svoj potencial, ki se je z vsako pesmijo stopnjeval do vrhunca, ki ga prinese množična izvedba legendarne pesmi Dan ljubezni, s katero tradicionalno zaključijo festival. Več kot pet tisoč članov mladinskih osnovnošolskih zborov je nato sledilo dirigentu Gašperju Salobirju, ki je vodil tudi spremljevalni Pihalni orkester Glasbene šole Celje.
"Lep občutek je, ko tvojo pesem zapoje tako množičen zbor. Uživaš. Dopoldan sem imel vajo z vsemi pet tisoč pevci, pri čemer povsem drugače začutiš to energijo mladine. Sploh je poseben občutek, ko vidiš, da uživajo, ko pojejo tvojo glasbo. In jo nekako posvojijo," je misli strnil Damjan Močnik, eden od slovenskih skladateljev, ki poleg Tomaža Habeta, Pavla Dolenca, Andreja Makorja, Ambroža Čopija, Tineta Beca in Katje Gruber sodijo med najbolj izvajane slovenske zborovske skladatelje.
Cilj - promocija triglasnega petja
Nekateri mladi pevci so v soboto zavoljo zborovskega BUM-a na pot proti Celju krenili že zelo zgodaj. "Z avtobusi ali vlaki so že cel dan na poti. Iz Murske Sobote so učenci dveh šol šli na pot že ob petih zjutraj. Ampak vidite, po celem dnevu garanja so vsi srečni. Imamo fantastične otroke, ker imamo fantastične učitelje," je bila navdušena Inge Breznik. Ob tem ni pozabila pohvaliti tudi staršev. "Podpora staršev je zelo pomembna. Če znajo starši podpreti otroka na njegovem močnem področju, na tem področju zasije. To lahko postane ne le njegov interes, ampak tudi profesionalna pot. Namen zborovskega petja na šolah je, da podpremo tiste, ki so nadarjeni za glasbo," je dodala Breznikova. Idejo za zborovski BUM je dobila že pred leti. "V Sloveniji imamo že od nekdaj tradicijo množičnega petja. Že iz poganskih časov izhaja, da ljudje ob delu pojemo. In da pojemo tudi za zabavo. Zaradi vpliva sodobnih medijev smo v družinah in tudi v širšem okolju na to malo pozabili. Pred leti sem bila na prireditvi v Estoniji, kjer je bilo 60 tisoč pevcev in 80 tisoč poslušalcev, ki so vsi pred leti že peli na tem velikem zborovskem druženju. Na začetku je več kot 100 tisoč ljudi hkrati zapelo himno. Vsi poslušalci so bili nekoč tudi pevci, zato so poznali to njihovo himno. Ko to slišiš, se ti srce odpre. Idejo sem dobila tam. In sem rekla, da jo bom prinesla sem, in to iz enega samega razloga – triglasno petje je začelo na naših osnovnih šolah propadati. S takšnimi dogodki pa otroke motiviramo, da pridejo. Vsako leto pojemo težje pesmi in tako se zvišuje kakovost zborovskega petja. Rečem lahko le, da imamo na osnovnih šolah zlate učitelje glasbe. Brez njih tega danes ne bi bilo," je poudarila.
Zlato za zbor I. gimnazije Celje
V okviru mednarodnega Mladinskega pevskega festivala, ki je na ulice Celja skoraj vsak dan prinesel petje, je potekalo tudi tekmovanje. V kategoriji mešanih mladinskih pevskih zborov je največ točk dosegel zbor s I. gimnazije v Celju, ki ga vodi Tomaž Marčič. V kategoriji dekliških zborov so slavila dekleta iz Prage, v kategoriji otroških zborov pa so komisijo najbolj prepričali pevke in pevci OŠ Franceta Bevka iz Tolmina. Med izvedenimi pesmimi v prostem delu programa so najbolj izstopala dekleta iz Italije, ki so občinstvo presunile s pesmijo Vojna.
Mariborska občina brez posluha
Brez Mestne občine Celje zborovskega BUM-a, ki je v takšni obliki zadnjič zadonel leta 2017, tudi letos ne bi bilo. Celje ga je vključilo v večdnevno dogajanje tradicionalnega Mladinskega pevskega festivala, ki bo prihodnje leto obeležil že svojo 80-letnico. Le dvorana, ki jo premore Celje, je manjša od mariborske, zato je pet tisoč pevcev že skoraj maksimum. "Celje je rešilo čast množičnega zborovskega petja v Sloveniji. V Mariboru zanj ni več posluha, dve leti nazaj se je zadeva sfižila, ker denarja za tovrstno kulturo tam ni. Vedno mora namreč za takim dogodkom stati mestna občina. V Mariboru smo imeli tudi SNG Maribor, kjer so bili vedno pripravljeni sodelovati, ampak če projekta ne podpre tudi občina, zadeva ostane neizrečena in zato lahko rečem samo hvala Mestni občini Celje, ki je prisluhnila, prireditev vključila v Mladinski pevski festival in na koncu … smo vsi jokali in peli," je sklenila Breznik. Da se je zborovski BUM vrnil v velikem stilu, je poskrbela še predsednica države Nataša Pirc Musar, ki je prevzela pokroviteljstvo nad pevsko prireditvijo in dejala: "Vsak vaš glas, vsaka vaša pesem, ki jo ubrano zapojete, nosi sporočilo sodelovanja. Prav v tem času, ko svet potrebuje več povezovanja, razumevanja in topline, ste vi tisti, ki s svojim petjem prinašate upanje in veselje. Naj bo vaše petje napoved boljše prihodnosti, ki jo soustvarjamo skupaj!"
