Energijske nalepke so stalnica naših življenj že dolgo, pred tremi leti so zaradi vse učinkovitejših naprav doživele tudi temeljitejšo prenovo. Ker dodajanje plusov v kategoriji najbolj varčnih naprav z oznako A ni bilo več smiselno, je bilo treba kriterije postaviti na novo. A bolj kot to je pomembno, da bomo z učinkovitejšo rabo energije potrebovali manj energije, hkrati pa ustvarili nova delovna mesta.
Energetska učinkovitost je med stroškovno najučinkovitejšimi ukrepi za doseganje ciljev zmanjševanja izpustov toplogrednih plinov (TGP) in doseganje večjega deleža obnovljivih virov energije (OVE) v rabi bruto končne energije. Jasno je, za gospodinjstva je energetska učinkovitost zelo pomembna tudi za obvladovanje tekočih stroškov, krepitev kupne moči in izboljšanje kakovosti bivanja.
Učinkovita raba energije ima izjemno pomembno vlogo v celotni verigi dodane vrednosti
Slovenija ima do leta 2030 postavljen nacionalni cilj izboljšati energetsko učinkovitost za vsaj 35 odstotkov glede na osnovni scenarij iz leta 2007 (v skladu z Direktivo o energetski učinkovitosti). Z zagotavljanjem sistematičnega izvajanja sprejetih politik in ukrepov to pomeni, da končna raba energije v letu 2030 glede na Nacionalni energetski in podnebni načrt (NEPN) ne bo presegla 54,9 TWh (4.717 ktoe). Preračunano na raven primarne energije, pa raba leta 2030 ne bo presegla 73,9 TWh (6.356 ktoe).
Učinkovita raba energije ima izjemno pomembno vlogo v celotni verigi dodane vrednosti v energetiki, zato je zelo pomembno spodbujati ukrepe učinkovite rabe energije na vseh področjih; pri proizvodnji, prometu in tudi pri njeni končni rabi. Kot rečeno, bomo z učinkovitejšo rabo energije potrebovali manj energije, hkrati pa ustvarili nova delovna mesta. To bo mogoče predvsem v delovno intenzivnih investicijah, pri katerih se uporabljajo proizvodi večinoma domače proizvodnje (gradbeni material, stavbno pohištvo), zato je ustvarjena dodana vrednost na enoto investicije med največjimi in tudi največji poganjalec rasti bruto domačega proizvoda. Ukrepi učinkovite rabe energije so dobitni ukrepi za vse strani in pomenijo priložnost za razvoj ter imajo velike pozitivne makroekonomske učinke.
Energetske izkaznice pa danes ne označujejo le energetske ustreznosti naprav, ampak tudi stavb. V Evropski uniji je namreč v skupni porabi energije delež porabe energije stavb kar 40 odstotkov. Zaradi tega sta ukrepa zmanjšanje porabe energije in raba energije iz obnovljivih virov v stavbnem sektorju pomembna za zmanjšanje energetske odvisnosti Evropske unije in zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov.
Energetsko učinkovitost stavb označujemo z energetsko izkaznico, ki poleg razreda energetske učinkovitosti (lestvica od A do G) vsebuje tudi priporočila za večjo energijsko varčnost ter potrošnikom prek informacije o porabi energije omogoča primerjanje cen in najemnin za stanovanjske objekte. Energetska izkaznica namreč omogoča lastnikom in potencialnim kupcem ali najemnikom boljše razumevanje porabe energije in stroškov. Energetske izkaznice omogočajo tudi primerjavo energetske učinkovitosti med različnimi stavbami. To pomaga pri odločitvah o nakupu, najemu ali investiciji v energetsko učinkovitejše stavbe.
Zavedanje o energetski (ne)učinkovitosti stavbe lastnike spodbuja k izvajanju ukrepov za zmanjšanje porabe energije, kar lahko privede do zmanjšanja ogljičnega odtisa in pozitivnega vpliva na okolje, hkrati pa nižji stroški pomenijo tudi prihranke za uporabnike stavbe. Prav tako velja, da imajo nepremičnine z boljšo energetsko učinkovitostjo pogosto višjo tržno vrednost.
Porabo energije pa zmanjšujemo tudi z uporabo energijsko varčnejših gospodinjskih aparatov in drugih izdelkov, ki danes trošijo energijo. Energijska nalepka teh izdelkov prikazuje energijski razred in porabo energije. Izdelki in naprave, ki se označujejo kot energetsko varčni, kakovostni in do okolja prijazni, morajo pridobiti določene certifikate skladnosti z evropskimi standardi kvalitete izdelkov in nacionalnimi tehničnimi predpisi.
Namen energijske nalepke je, da se potrošnik pri nakupu odloča tudi na podlagi podatkov o porabi energije, in podatki kažejo, da energijsko nalepko pri nakupih upošteva kar 85 odstotkov evropskih potrošnikov. Nalepka na aparatu daje kupcem vse potrebne informacije, da se lahko odločijo za najvarčnejši izdelek. Piktogrami oziroma sličice na nalepki prikazujejo sedem energijskih razredov, od A do G, v barvah od temno zelene, ki je znak za visoko energetsko učinkovitost, do rdeče, ki označuje nizko energetsko učinkovitost. Nalepka vsebuje tudi informacije o najboljših lastnostih izdelka in njegovih tehničnih prednostih.
Morda kaže omeniti, da se v Sloveniji ni nikoli izoblikoval in uporabljal nacionalni okoljski znak, ki bi podpiral razvoj, proizvodnjo in uporabo proizvodov, ki imajo v svojem življenjskem ciklu manj negativen vpliv na okolje. Nemčija, Danska in Švedska so le nekateri primeri držav, kjer so nacionalne sheme dosegle uspeh. Kljub temu pa se je pokazala potreba po izoblikovanju skupne evropske nalepke, prepoznavne na celotnem evropskem trgu.
Od leta 2002 v Evropi velja tudi Evropska prostovoljna shema za okoljsko nalepko – Ecolabel flower, ki jo pri nas poznamo pod imenom okoljska marjetica. Shema se izvaja na način, kot ga določa Uredba (ES) št. 66/2010 evropskega parlamenta in sveta o znaku EU za okolje. Znak za okolje Evropske unije je zelo zanimiv instrument zagotavljanja varstva okolja, ki je prostovoljen in osnovan na tržni osnovi. Znak odlikuje proizvode oziroma storitve, ki zadovoljujejo visoke okoljske standarde in visoka merila glede uporabnosti. Okoljska marjetica zato za njenega pridobitelja pomeni dodano vrednost in konkurenčno prednost na rastočem trgu blaga in storitev.
Plusi so se poslovili
Energijske nalepke kažejo, v kateri energijski razred (od A do G) se uvršča naprava glede na porabo energije, in potrošnikom pomagajo izbrati izdelke, ki porabijo manj energije, ter s tem prihraniti denar. Energijske nalepke prav tako podjetja spodbujajo k oblikovanju izdelkov, ki porabijo manj energije. Ne uporabljajo se za rabljene izdelke ali za potniška in tovorna vozila. Od marca 2021 se v sistemu za označevanje energijske učinkovitosti namesto razredov od A do D (kjer so prej črki A dodajali še označbe +) uporabljajo samo razredi od A do G. Novi sistem označevanja se uporablja za hladilnike, pomivalne stroje, pralne stroje, televizijske sprejemnike ter žarnice in sijalke. Prve štiri kategorije izdelkov morajo biti z novimi nalepkami označene od 1. marca 2021, žarnice in sijalke morajo biti z njimi opremljene od 1. septembra 2021.
Znak za okolje ni novost, Evropska unija ga je v svoj pravni red vpeljala že leta 1992, njegovega pridobitelja pa zavezuje k trajni strategiji varovanja okolja v največji možni meri v celotnem življenjskem obdobju proizvodov oziroma storitev, ki jih ponuja trgu. V Sloveniji Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo podeli znak za okolje z odločbo, veljavnost znaka za okolje pa je vezana na veljavnost meril, na podlagi katerih je bil podeljen znak za okolje.
Omenjena uredba, ki pomeni pravno podlago za pridobitev znaka za okolje Evropske unije, določa, da se ta lahko podeli za spodbujanje proizvodnje izdelkov ali opravljanja storitev, ki imajo v primerjavi z drugimi istovrstnimi proizvodi manjše negativne vplive na okolje v celotnem obdobju svojega obstoja in s tem prispevajo k učinkoviti rabi delov okolja ter visoki stopnji varstva okolja. Oznako ecolabel lahko pridobi proizvod, ki je v okviru skupine proizvodov (izdelkov ali storitev) prepoznan, da izpolnjuje okoljska merila, ki so že vnaprej določena in enotna v vseh državah članicah. Ta merila so skladna z zahtevami standarda ISO 14024 in so predpisana v odločbah Komisije.
