Za domovino hrena veljata jugovzhodna Evropa in zahodna Azija. Rastlini prija sončno rastišče in odcedna tla. Prav zdaj je čas za izkopavanje hrena, saj ga v času velikonočnih praznikov uživamo največ.
Preden se korenina nariba, je skoraj brez vonja, potem pa dobi značilen pekoč vonj. Po ostrini ga lahko primerjamo s čilijem. Hren vsebuje veliko kalija, ki krepi srce in živčevje, pa magnezij, kalcij, fosfor, železo in vitamine. Vitamina C je v hrenu več kot v limoni. Zaužit redči sluz, čisti pljuča in dihala, koža postane bolj prekrvljena.
Na r se riba hren
Meseci, ki imajo v imenu črko r, so primerni za nabiranje in ribanje korenin zdravilnih zeli. Takrat denimo nabiramo korenine gabeza in hrena. "Hren uživamo kot naravni antibiotik, mešamo ga z medom v razmerju 1:1. Uživamo ga po žličkah, pomaga pa tako, da mehča sluzi. Prav tako spodbuja presnovo težke hrane, zato ga navadno uživamo za veliko noč, čeprav bi ga veljalo uživati pogosteje, saj lahko z njim odlično dopolnimo marsikatero jed," meni zeliščarica Danica Kolarič od Svete Ane v Slovenskih goricah in našteje, v kakšni kombinaciji je dober v prehrani. "Ponudimo ga lahko k pečenkam, narezkom, klobasam, hrenovkam, kuhani govedini, jajcem ... Dokler so mladi, lahko nabiramo tudi hrenove liste, ki jih dodamo pomladanski solati."
Ljudsko zdravilstvo
Hren ima veliko zdravilnih učinkovin in pomaga pri zasluzenosti. Zeliščarica svetuje: "V času prehladov ga je priporočljivo uživati čim več. Mešanico naribanega hrena in meda uživamo po žličkah, da okrepimo imunski sistem. Čisti dihalne poti. Nastrganega lahko en teden namakamo v jabolčnem kisu, nato precedimo in kis uporabljamo v kulinariki. Počasno žvečenje nastrganega hrenovega korena krepi dlesni. Hren je obenem učinkovit proti okužbam dihal in sečil. Hrenov kis, razredčen z vodo (1:1), pomaga posvetliti sončne pege, obkladke pa lahko polagamo na boleče sklepe."
Hren tudi pospešuje znojenje. Obkladki s sveže nastrganim hrenom pomagajo pri revmi, glavobolu, zobobolu, pikih žuželk, astmi.