Jasna Marin
V zabojčke na okenskih policah od konca februarja do sredine marca sejemo papriko, feferone in jajčevce. Ta semena kalijo dalj časa, temperatura ob njihovi setvi pa naj bo okrog 25 °C. Od sredine do konca marca pa posejemo še paradižnik, ki potrebuje manj časa za vznik, sejemo pa ga pri temperaturi okoli 20 °C. Kdaj pa so na vrsti kumare in buče? "Bučke in buče sejemo štiri do šest tednov pred sajenjem na vrt, kumare dva do tri tedne prej," svetujejo v podjetju Metrob.
Kaj potrebujemo za setev v zaprtih prostorih?
Če želimo na okenski polici vzgojiti le nekaj rastlin, lahko uporabimo preproste cvetlične lončke, prazne jogurtove lončke ali škatle za jajca. Dno lončka mora imeti luknjice, da lahko odvečna voda odteče. Če imamo ogrevan mini rastlinjak, lahko semena posejemo tudi tam. Uporabimo čiste, majhne lončke.
Konec februarja je primeren čas za setev paprike, s setvijo paradižnika pa še lahko počakamo do sredine marca.
Za uspeh je nujno, da izberemo kakovosten substrat, v katerega bomo posejali semena, poudarjajo v Metrobu. "Substrat za setev vsebuje vsa potrebna makro- in mikrohranila za potaknjence, sadike, mlade rastline in zelišča, zato za dodatno gnojenje ni treba skrbeti. Zaradi skrbno sestavljene strukture zagotavlja ugodno ravnovesje vlage in zračnost v območju korenin. Poleg tega vsebuje aktivator korenin, ki izboljša razrast koreninic in boljši sprejem vode ter hranil."
Namakanje semen čez noč
Mnogim semenom (paradižnik, bučke, kumare, stročnice ...) koristi, če jih čez noč namočimo v vodo, preden jih posejemo ali posadimo. Še bolje je namesto vode skuhati kamilični ali žajbljev čaj in ga ohladiti na telesno temperaturo, preden vanj namočimo seme.
Kako se pravilno lotimo setve semen?
"Setvene platoje, lonce ali korita napolnimo s kakovostnim substratom za setev in ga rahlo stisnemo. Posejemo seme in ga enakomerno pokrijemo s tanko plastjo substrata. Narahlo ga pritisnemo in previdno ovlažimo s pršilko. Lončke nato postavimo v mini rastlinjak ali pa jih pokrijemo s prozornim pokrovom. Na koncu jih postavimo na toplo in svetlo mesto brez neposredne sončne svetlobe. Rastline uspevajo najbolje, če jih po presajanju zavarujemo pred neposrednim sončnim obsevanjem," pojasnjujejo strokovnjaki iz Metroba.
Redno zračenje in zalivanje
Vsak drugi ali tretji dan na kratko odstranimo pokrov, da posodo prezračimo. "Ko se pojavita dva dobro razvita prava lista, lahko rastline presadimo v nove lončke, za oporo pa sadiko pritrdimo ob leseno palčko," svetujejo v Metrobu. Priporočljivo je, da razhudnike – torej papriko, paradižnik, feferone in jajčevce – do trikrat prepikiramo oz. presadimo, ker s tem, ko zmotimo in rahlo poškodujemo koreninice, spodbudimo razvoj bolj prepletenega in močnejšega koreninskega sistema. Po presajanju ne pozabimo na redno zalivanje prsti. Za nežne sadike je pomembno pravilno zalivanje – raje jih zalijmo po trikrat dnevno, kot da jih zalivamo na zalogo, sicer se bo na prsti razvil mah. Za zalivanje ne uporabljamo zalivalke, temveč čisto škropilnico, v kateri je voda segreta na sobno temperaturo.
Šele maja na vrt
Marsikoga že med rastjo sadik zasrbijo prsti in bi rad prehitro posadil sadike na vrt. A za občutljive sadike, ki potrebujejo toplo vreme, mora biti temperatura zemlje višja od 15 °C, to je običajno sredi maja, po ledenih možeh. Takrat lahko sadike presadimo na gredo, kakšen teden ali dva prej pa že v rastlinjak.
