Barbara Gavez Volčjak
Znano je, da smo Slovenci večinoma zelo navezani na lastne nepremičnine in se neradi selimo, če že, pa ne gremo prav daleč iz domačega kraja. Še pred generacijo ali dvema je bilo običajno, da se hiša zgradi za vsaj dve družini, da torej vsaj en otrok s svojo družino ostane v hiši staršev. Ker vse življenje bivamo v isti hiši ali stanovanju, pa jo je prej ali slej treba prenoviti, posodobiti. Navsezadnje si želimo izboljšati bivalne razmere in prilagoditi svoje okolje novim gradbenim standardom, ki so rezultat napredka tehnologije. Hiša, ki je stara 50, 100 let, ni bila zgrajena za današnji način življenja in današnje standarde, denimo glede prezračevanja, osvetljenosti, pametnih inštalacij. "Prenova je v marsičem celo zahtevnejša od gradnje na novo, ker se je pač treba držati obstoječih tlorisov, razporeditve odprtin in inštalacij. Toda po temeljitem premisleku, z dobrim načrtom in smiselnimi kompromisi nič ni nemogoče," je prepričan Matjaž Rožec, vodja arhitekturnega biroja Arhitektika v Lenartu v Slovenskih goricah.
Nujen je temeljit pogovor s stranko
Zanj se vsak projekt, bodisi načrt za novo hišo bodisi prenova stare, začne s poglobljenim pogovorom s stranko, ki poišče njegov nasvet. Podrobno jo vpraša po željah in potrebah, ki se jih stranke morda niti ne zavedajo: "Na primer, kako poteka njihov dan, kje preživijo največ časa, kako želijo živeti, ali potrebujejo veliko kuhinjo, dve kopalnici, jedilnico za večjo družbo in podobno. Ni težko narediti lepega projekta, ne vem pa, ali bo pisan na kožo naročniku. Zato ga je treba voditi skozi ves postopek razmišljanja in načrtovanja, da bo končni izdelek izpolnjeval vse njegove potrebe." Zdi se mu, da ljudje ne razmišljajo dovolj kritično o svojem življenju, mnogi šele v pogovoru z arhitektom ugotovijo, kaj jim je resnično pomembno. "Skupaj ugotovimo, kaj potrebujejo, in nato se potrudim njihove zamisli vključiti v projekt, da funkcionira kot celota, torej da bivališče ni samo estetsko, ampak predvsem uporabno," povzame sogovornik. "Cilj je narediti dom, ki služi uporabniku, in ne obratno."
Ni nujno, da odstranimo keramiko
Med večje zalogaje pri prenovi doma, bodisi hiše bodisi stanovanja, zagotovo sodita kuhinja in kopalnica. V slednji se ljudje najbolj bojijo odstranjevanja keramičnih ploščic, saj je to povezano z obsežnim hrupom in umazanijo, terja pa tudi veliko organizacije, sploh če se med prenovo ne moremo preseliti. Arhitekt sicer meni, da odstranitev keramike v kopalnici ni nujna, le če je kje kaj votlo ali kaka ploščica odstopa. "Če je obloga še trdna, lahko novo keramiko položimo tudi čez staro," svetuje Rožec. Dobra izbira se mu zdi tudi dekorativni beton, s katerim se lahko keramične ploščice deloma ali v celoti prekrijejo. S tem se izognemo tudi fugam, ki jih je predhodno treba zapolniti z izravnalno maso, in drugim spojem v kopalnici, kjer se sicer pogosto pojavlja plesen. "Tudi dekorativni beton lahko položimo samo preko popolnoma trdnih ploščic, stane pa približno toliko kot boljša nova keramika," pojasnjuje strokovnjak. Opozarja še, da se moramo pri polaganju keramike na obstoječo zavedati, da se nam zmanjša prostor in moramo biti pozorni pri višini tal, da ta ne bodo višja od preostalih tlakov.
Zakaj bi imeli doma armature na senzor?
K sodobnejšemu videzu kopalnice in kuhinje prispevajo tudi modernejše armature, pri čemer Matjaž Rožec odsvetuje črno barvo, ker se na njej prej vidi vodni kamen. "Katerakoli barva naj ne bo samo fizično nanesena, temveč kemično, naj bo material anodiziran, da torej barva prodre v globino. Tako je površina bolj odporna proti praskam in jo je lažje čistiti," svetuje arhitekt. Uporabne se mu zdijo armature, ki so opremljene tudi s senzorjem, da se jih ni treba vedno dotikati, ko odpiramo vodo. "Če imamo zelo umazane roke, moramo po umivanju očistiti še pipo. To ni potrebno, če se je nismo dotaknili," je praktičen strokovnjak.
Kuhinja je zahteven zalogaj, a ni nemogoč
Drug zahtevnejši projekt je, kot rečeno, prenova kuhinje. Če se odločimo za zamenjavo pohištva, Matjaž Rožec vsekakor svetuje izbiro bolj funkcionalnih elementov, kot so bili na voljo pred 30, 40 leti. "Velika prednost so predali, da nam ni treba na kolena za vsako stvar, ki jo hranimo v spodnjih omaricah," je konkreten.
Toda tudi zgolj vizualna posodobitev kuhinje, brez kompletne zamenjave elementov, je lahko zelo učinkovita: "Zamenjamo lahko denimo delovni pult, na katerem se že kažejo sledovi obrabe ali ima zgolj zastarel dizajn, in mu dodamo novo zaključno obrobo, saj se ta posebno za kuhališčem hitro umaže. Pazimo, da za pult izberemo material, ki ga je preprosto čistiti. Če je mogoče, vgradimo v pult novo pomivalno korito, sodobnejša so namreč večja in v njih lažje pomivamo večjo posodo. Pohištvo iz masivnega lesa lahko pobrusimo in na novo naoljimo ali pa ga deloma ali v celoti pobarvamo, da dobimo čisto nov videz kuhinje. Tečaje vratc lahko zamenjamo za take z mehkim zapiranjem in izberemo druge ročaje, vse to prispeva k sodobnejši podobi," našteva sogovornik.
"Vsekakor moramo kuhinjo prilagoditi sebi in svojim potrebam. V preteklosti je bila standardna višina kuhinjskih elementov ca. 85 cm, sedaj pa je že nekaj časa višja. Priporočamo višino kuhinje nad 90 cm, to pa je seveda povezano z višino končnega uporabnika. Višina kuhinje se lahko prilagodi z dvigom nogic ali odebelitvijo pulta," še razlaga Rožec.
Poceni nakupi niso trajnostni
Med manjšimi posegi, ki pa lahko imajo velik učinek na videz stanovanja in prijetno počutje stanovalcev, je zamenjava premične opreme - na primer sedežne garniture in foteljev, mize in stolov v jedilnici - ter dekorativnih kosov, kot so zavese, preproge, okrasne blazine in podobno. Marsikdo se morda niti ne zaveda, da ima njegov kavč že udrtine in bi ga bilo dobro zamenjati, zato je včasih neobremenjen pogled dobrodošel, meni arhitekt. "Pogosto se prej kot izraba polnila vidi dotrajanost na tapetniškem materialu, površina kavča se trga, na njej se poznajo madeži od znoja in maščobe, ki se izloča iz kože. Prvi ukrep je globinsko čiščenje, če to ne zaleže, lahko damo kavč na novo tapecirati, čeprav to včasih stane več kot nov kavč. Če je blago še dobro ohranjeno, lahko marsikaj naredimo z zamenjavo nogic. Višje nogice so dobrodošle za starejše, ki težko sedejo na nizko sedalo in še težje vstanejo z njega, poleg tega je pod dvignjenim kavčem lažje sesati in brisati tla," povsem konkretno razlaga Matjaž Rožec.
Sogovornik poudarja, da moramo pri opremljanju doma, bodisi v novogradnji bodisi pri prenovi, razmišljati trajnostno, da ne bomo že čez pet let znova prenavljali, ker nam barva sten, talne obloge ali pohištvo ne bodo več všeč ali pa bodo že uničeni, ker smo kupili poceni izdelke. "Svetujem dvoje: izberimo moderno klasiko, ki nikoli ne gre iz mode, in raje kupimo manj kosov, pa bolj kakovostne, čeprav so nekoliko dražji." Za klasiko pri tem veljajo naravni materiali, na primer masivni les, kamen, opeka ali beton, ki jih je tudi razmeroma enostavno ali sploh možno obnoviti. Izogibajmo se preveč živahnim barvam in močnim vzorcem, saj so večinoma v trendu le kratek čas, nato se jih naveličamo. "Trendom lahko sledimo z dekoracijo, ki jo je lažje zamenjati in se nam ne bo trgalo srce, ker smo zanjo zapravili celo premoženje. Pa ne gre le za naš denar, maloštevilni, a bolj kakovostni kosi so tudi znamenje skrbi za okolje, za manj odpadkov," sklene sogovornik.
K dobremu počutju prispeva tudi dobra svetloba
Matjaž Rožec meni, da pri prenovi posvečamo premalo pozornosti svetilom, saj lahko z zamenjavo luči hitro pripomoremo k boljšim bivalnim razmeram. Priporoča sijalke z vrednostjo CRI nad 90. CRI je razmerje med reproduciranimi barvami sijalke v primerjavi z barvami, ki jih vidimo pri naravni svetlobi. "Sonce ima CRI 100, torej so sijalke s CRI nad 90 zelo dober približek naravni svetlobi. Če imamo slabše, se lahko tudi slabše počutimo, pa sploh ne vemo, zakaj," razlaga sogovornik. Pomembna je tudi barva svetlobe, hladna nas prebudi, zvečer je primernejša topla svetloba, saj nas umiri pred spanjem. Za ponoči, sploh v toaletnih prostorih, svetuje ambientalno osvetlitev z LED-trakom, ki daje ravno toliko svetlobe, da se lahko orientiramo, a se ne prebudimo docela. Zelo uporaben se mu zdi tudi vklop luči na senzorje v specifičnih prostorih, da se ni treba dotikati stikal.
