Sanja Verovnik
Zunanji podaljšek stanovanja, kot radi rečemo terasi oziroma balkonu, na katerem radi preživljamo prosti čas, še zlasti v toplejših dneh, je izpostavljen zunanjim vplivom in s tem vlagi. To lahko bistveno vpliva na dolgotrajnost in obstojnost uporabljenih in vgrajenih gradbenih materialov, s tem pa tudi na funkcionalnost tega prostora. Balkon in še zlasti terasa sta bolj izpostavljena očem, saj nanju z veseljem posedemo goste. Dotrajane ploščice in odstopajoči omet gotovo niso prijetna dobrodošlica, kvečjemu klic na pomoč, da je stanje na zunanjem delu stanovanja treba čim prej urediti.
Primarna in sekundarna hidroizolacija
Če nimamo vgrajene hidroizolacije, moramo na balkonih in terasah namestiti primarno in sekundarno hidroizolacijo. V podjetju Kema Puconci pravijo, da to storimo tako, da primarno oziroma bitumensko izolacijo položimo na osnovno armiranobetonsko konstrukcijo, sekundarno oziroma polimercementno pa tik pod keramiko. Primarne izolacije se varijo ali se izvajajo kot hladni premazi, medtem ko se sekundarna izolacija izvaja s premazi ali folijami. Pri tem smo pazljivi, da je podlaga oziroma estrih ali beton primerno ravna, nosilna, brez razpok in dovolj trdna. Na podlagi ne sme biti snovi, ki bi vplivale na oprijem lepilne in tesnilne malte: na primer mastnih madežev, umazanije ...
Izpostavljenost dežju, snegu, soncu ...
Kaj so po navadi vzroki, ki vodijo k nujni prenovi terase ali balkona, povprašamo strokovnjake Keme Puconci. Ti razložijo, da so zaradi izpostavljenosti vremenskim vplivom - zaradi delovanja naravnih sil (dežja, močnega sonca, snega ...) - poškodbe zelo pogoste in še posebno izrazite, kjer izvedba terase ni v skladu s pravili gradbene stroke ali pri izvedbi niso bili uporabljeni materiali, ki s svojimi lastnostmi ustrezajo zahtevnim razmeram. Kot pojasnijo pri Kemi Puconci, je najšibkejše mesto na terasi oziroma balkonu naklonski estrih, ki ima zaradi svoje tehnologije vgradnje običajno zelo porozno strukturo. "Poleg funkcije naklona in izravnave površine služi estrih kot podlaga za polaganje keramičnih ali kamnitih oblog. V praksi še vedno pogosto prevladuje zmotno prepričanje, da bo ustrezna zaščita estriha in spodnjih površin dosežena že samo z uporabo kakovostnega lepila in primerne fugirne mase."
Vlaga se hitro širi
Razlog, da ni tako, v podjetju Kema Puconci pripisujejo dejstvu, da je v praksi takšno 100-odstotno pokritost lepila pod obložno površino praktično nemogoče doseči, fugirne mase pa že po sami deklaraciji niso vodoneprepustne, ampak imajo samo zmanjšano vodovpojnost. "Najbolj neugoden učinek pri takšni izvedbi pa predstavlja morebitna prehitra vgradnja keramike na estrih, ki še ni star vsaj 28 dni, s preveliko vsebnostjo vlage (več kot dva odstotka). Takšna površina se namreč še suši in krči ter lahko dobi razpoke šele po vgradnji keramike. V tem primeru se takšne razpoke potem lahko pojavijo tudi na keramiki in fugah."
Pred polaganjem keramike
Lepila za keramiko ne zagotavljajo stoodstotne vodotesnosti, zato je treba pred polaganjem izvesti dvojni nanos s fleksibilno vodotesno maso, pravijo v podjetju Sika. “Prvi nanos nanesemo na matirani vezni sloj posebne emulzije, razredčene z vodo v razmerju 1:1. Za kontrolo debeline nanosa lahko v prvi sveži sloj mase vtisnemo stekleno fasadno mrežico in nanesemo še toliko mase, da je mrežica popolnoma pokrita. Pri vgradnji polimercementne hidroizolacije pod keramično oblogo moramo paziti, da vlaga v podlagi ne presega štiri odstotke, saj so površine na balkonih in terasah močno izpostavljene temperaturam in bi se pri povečani vlagi premaz začel mehuriti. Za kontrolo debeline premaza vgrajujemo fasadno mrežico. V prvi sveži sloj premaza je treba vgraditi gumirani trak na stikih, prebojih.”
Razkroj estriha vodi do propada
Akumulirana vlaga v estrihu v obliki vode se, kot nadaljujejo, običajno sceja k čelni površini balkona, posledica tega pa je odpadanje keramične obloge. Lahko se zgodi, da pride sčasoma tudi do zamakanja v notranje prostore, kar povzroči odstopanje parketa, plesen na zidu ... "S cikličnim zmrzovanjem in odtaljevanjem vlage v estrihu pod keramično oblogo sčasoma pride do njegovega popolnega razpada oziroma izgube trdnosti. Posledica je izguba stika med estrihom in keramično oblogo, kar opazimo kot votlo donenje keramike, če po njej potrkamo. Kasneje vzporedno z razkrojem estriha pride tudi do kompletnega odstopanja obložne površine," povedo sogovorniki. Prav zaradi tega je, kot poudarjajo, eden pomembnejših elementov, ki jih moramo upoštevati pri izvedbi terase, tesnjenje površin pod keramično oblogo. Sama keramična površina, fugirna masa oziroma sloj lepila pod keramiko ne zagotavljajo vodotesnosti obložne površine, zato moramo dodatno poskrbeti za to, da vlaga ne bo prišla do betonskega tlaka in slojev pod njim. To storimo s primernim tesnilnim sistemom, v katerem glavno vlogo igrajo vodotesna masa in pripadajoči elastični trakovi.
Splošnih rešitev ni
Kako zadevo sanirati? V podjetju Kema Puconci pojasnijo, da splošnih rešitev ni. "Če hočemo reševati strokovno, moramo pregledati obstoječe stanje in izrisati prerez konstrukcije, saj so detajli ključni za trajno sanacijo. V večini primerov pa je treba odstraniti celotne materiale do osnovne armiranobetonske konstruktivne plošče, saj se le redko zgodi, da je obstoječa keramika stabilna." Pri sanaciji najprej odbijemo nekaj keramičnih oblog, da ugotovimo oprijem. Nato odstranimo del cementnega estriha in preverimo, ali je bila obstoječa armiranobetonska plošča hidroizolirana. Naredimo tesnjenje s fleksibilno vodotesno maso neposredno preko obstoječe keramike (pred tem jo rahlo pobrusimo). Fleksibilno polimercementno vodotesno maso nanesemo v dveh slojih križno s čopičem ali gladilko. Da preprečimo zamakanje v vogalih - stikih, uporabimo tesnilne trakove. Nato namestimo toplotno izolacijo neposredno na armiranobetonsko ploščo tako, da preprečimo toplotni most.
