Barbara Gavez Volčjak
V Sloveniji smo v preteklem letu postavili za 400 MW novih sončnih elektrarn, kar pomeni največ novih panelov na prebivalca v EU, je bilo mogoče nedavno slišati v spletnem pogovoru novinarja Večera Mitje Sagaja z Levom Prislanom, direktorjem poslovne analitike in razvoja poslovanja v podjetju GEN-I. S tem smo presegli skupno inštalirano moč 1100 MW, toda do leta 2030 bi morali v Sloveniji doseči trikrat tolikšno količino. Se je pa z novim letom na področju samooskrbe z električno energijo pojavila novost, katere posledice se bodo pokazale šele sčasoma. Za vse, ki niso do 31. decembra lani uspešno oddali vloge za soglasje za postavitev sončne elektrarne, bo odslej veljal nov sistem obračunavanja razlike med električno energijo, proizvedeno v sončni elektrarni, in tisto, ki jo lastnik elektrarne prevzame iz omrežja, ko njegova naprava ne proizvaja elektrike. Sistem net meteringa z letnim poračunavanjem razlike bo namreč zamenjal nov sistem, v katerem pametni števci beležijo proizvodnjo in porabo energije v 15-minutnih obračunskih intervalih. Zaključek obstoječega netiranja količin je zahtevala Evropska unija. Med drugim tudi zato, ker so se v sistemu net meteringa stroški delovanja omrežja prelivali med vse odjemalce električne energije. Lev Prislan pojasnjuje, da je nov sistem sicer manj ugoden od net meteringa, ampak še vedno prinaša visoke prihranke ob odločitvi za sončno elektrarno. Poleg tega si deležniki na trgu obetajo višanje naložbenih pomoči države.
Še vedno dolgoročni prihranki
Da se samooskrba s sončno elektrarno kljub novostim še vedno izplača, ker dolgoročno vseeno prinaša prihranke in bistveno nižje mesečne stroške, dokazujejo tudi izračuni družbe GEN-I: "Življenjska doba sončne elektrarne še vedno ostaja od 25 do 30 let, medtem ko se je enostavna doba vračanja po preliminarnih ocenah podaljšala le za nekaj let," pojasnjuje Lev Prislan.
Večje prihranke bodo investitorji lahko dosegli na dva načina. Prvi je prilagajanje odjema novemu tarifnemu sistemu, ki bo začel veljati 1. julija letos. Drugi način je uporaba hranilnika, s katerim je mogoče uravnotežiti obdobja proizvodnje in porabe električne energije. Vendar pa hranilniki za zdaj niso dovolj zmogljivi, da bi uporabnikom zagotavljali popolno neodvisnost od državnega elektroenergetskega omrežja, pojasnjuje Lev Prislan.
Odkup viškov energije v obliki dobropisa
Na vprašanje, kak sistem obračunavanja električne energije iz samooskrbnih sončnih elektrarn bo za gospodinjske odjemalce veljal poslej, Lev Prislan opisuje novi model, ki so ga za svoje stranke vzpostavili v družbi GEN-I. Oblikovali so model odkupa viškov električne energije v obliki dobropisa, ki jim lahko zniža višino računa za električno energijo. "GEN-I viške električne energije vsak mesec odkupuje od svojih strank. Ko je količina viškov večja od količine prevzete energije iz omrežja, se ustvari dobropis, ki se odšteje od računa že v istem ali naslednjih mesecih. Nov model na področju samooskrbe tako še vedno ostaja ugoden za odjemalce, hkrati pa jim omogoča, da z upravljanjem svojega odjema električne energije postanejo aktivnejši soustvarjalci svoje domače energetske bilance," še pojasnjuje Prislan.
