Čeprav veljamo Slovenci za narod, ki se razmeroma malo seli ne le v tujino, temveč tudi znotraj države, se prej ali slej vsakdo izmed nas sreča s selitvijo. Bodisi gremo iz manjšega prostora v večjega - lastne sobe v stanovanju staršev, iz manjšega stanovanja v večje ali v hišo - bodisi iz večjega v manjšega, denimo v starosti, ko ne potrebujemo več cele hiše, je selitev vedno povezana z neko bilanco: kaj imamo, kaj bomo vzeli s seboj, česa ne bomo pogrešali. Da se bo vse dobro izteklo in bomo v novem domu na novo zadihali, pa je treba narediti dober načrt.
Selitev zahteva precej organizacije in logistike, ne le fizičnega dela, temveč tudi razmišljanja, kaj je treba urediti, koga poklicati, kaj naročiti, pripraviti, nabaviti. In tudi če zanjo vemo več mesecev vnaprej, se na koncu zgodi, da moramo ravnati hitro in reagirati brez predolgega razmišljanja. Zato si je dobro zapisati - na primer v obliki miselnega vzorca ali tabele - kaj vse potrebujemo, in si narediti vsaj grob časovni okvir.
Nekaj mesecev pred selitvijo
Če živimo v najemniškem stanovanju, moramo o načrtovani izselitvi oziroma prekinitvi pogodbe obvestiti najemodajalca, da bo pravočasno našel novega najemnika. Vsekakor pogodbo o najemu stanovanja odpovemo šele, ko imamo že sklenjeno pogodbo za novo stanovanje in v njej natančen datum selitve. Kdor se seli iz hiše ali stanovanja staršev, ima nekoliko lažje delo, ker mu "pogodba" ne poteče na točno določen datum, pa vendar nima smisla zavlačevati s selitvijo. Novo domovanje bo verjetno treba še primerno urediti: novogradnjo opremiti s pohištvom, rabljeno pred tem še renovirati, pa tudi staro je običajno treba vsaj prepleskati. Pravočasno je treba najti mojstre, kajti čakalne dobe zanje znajo biti dolge.
En mesec pred selitvijo
Ko vemo za natančen datum selitve, se dogovorimo s selitvenim servisom za prevoz pohištva in škatel. Te je seveda treba nabaviti, bodisi jih kupimo namensko v trgovini z gradbenim materialom bodisi nekajkrat obiščemo bližnji supermarket in prosimo, ali lahko odnesemo odvečno embalažo. Lepo je, če imamo med sorodniki in prijatelji dovolj pridnih rok, ki bodo pomagale prenašati zapakirano, če ne, poiščemo pomoč prek študentskega servisa. Tudi ko se selimo v novo stanovanje, bomo potrebovali pomoč pri prenašanju, kajti dostavne službe običajno pustijo kupljeno pohištvo in opremo pred vrati. Pa tudi če se selimo iz večjega bivališča v manjše, bomo nekaj škatel stvari zagotovo odnesli s seboj. Takrat je najpomembnejše premisliti, kaj bomo z odvečno opremo in pohištvom.
Teden ali dva pred selitvijo
Pakiranje vzame več časa, kot bi kdo mislil, sploh če ob tem še tehtamo, kaj naj s posameznim predmetom naredimo: obdržimo ali zavržemo? Na škatle je dobro napisati, kaj je v njih oziroma v kateri prostor jih je treba postaviti. Če nameravamo tudi pohištvo vzeti s seboj, ne smemo pozabiti na vsako desko napisati oznake, da bomo pravilno sestavili nazaj vse omare, postelje, mize in regale. Če se selimo v večstanovanjsko hišo ali blok in bomo stanovanje še renovirali, je prav, da v veži nalepimo listek z opravičilom sosedom zaradi hrupa.
Po selitvi
Novi naslov moramo sporočiti vsem pristojnim ustanovam, pa tudi na pošto, da bo preusmerila morebitne pošiljke. Ne bo pa odveč, da se predstavimo tudi novim sosedom, navsezadnje si želimo z njimi vzpostaviti dobre odnose.
