V septembru na vrtu spremljamo razvoj vrtnin, ki smo jih sadili in sejali v poletnih mesecih. "Sadike se v tem času lepo razraščajo. Če bo dovolj padavin, tudi z zalivanjem ne bo več težav, saj so se sadike že dobro ukoreninile. Črno redkev, repo in podzemno kolerabo smo že redčili in se ustrezno razvijajo naprej. Pri korenovkah, ki smo jih sejali poleti, ni treba skrbeti za dognojevanje. Tudi radič in endivija, ki smo ju sadili za zgodnjim krompirjem v začetku poletja, dobro napredujeta in ne potrebujeta posebne nege, če je bila gredica krompirja dobro pognojena. Dobro uspeva tudi poletna solata v družbi brokolija. Ob izdatnem poletnem zalivanju napredujejo tudi špinača, solata in nadzemna koleraba, ki smo jih skupaj sadili julija. Jeseni bomo pobirali tudi zelje in kitajski kapus. Brstični ohrovt pa lahko na vrtu ostane tudi pozimi," zagotavljata Davor Špehar in Primož Brezovec iz Zelenega sveta.
Zeleni dogodki
Botanični vrt Univerze v Mariboru, Pivola pri Hočah
• 17. septembra ob 17. uri: Uporabne invazivke. Petra Sladek, biologinja, bo predstavila raznolike možnosti za predelavo in uporabo “nezaželenih” rastlin.
• 19. septembra med 9. in 12. uro: Trta v vsakdanjem življenju. Spoznali boste lastnosti vinske trte, ki je veliko več kot vinorodna rastlina sončnih štajerskih pobočij. Strokovna predavanja in tematsko vodenje bosta pospremili degustacija jedi in napitkov, pripravljenih iz trte.
• 22. septembra ob 17. uri: Ameriške borovnice, izbira sort in nega. Predaval bo Boštjan Kren iz drevesnice Kren, kjer že vrsto let vzgajajo sadike ameriških borovnic in kisloljubnih grmovnic.
Jesenska setev
Septembra sejemo in sadimo vrtnine za tekoče in prihodnje leto. Špinačo, ki jo boste posejali do sredine septembra, boste lahko rezali še pred zimo Če jo sejete konec meseca ali v oktobru, boste imeli pridelek spomladi. "Septembra sejemo tudi motovilec, prezimne in krhkolistne sorte solate, rukolo pa vse leto, pomembno je le, da je temperatura tal višja od pet stopinj Celzija. Septembra sadimo sadike blitve, do sredine septembra pa še sejemo redkvico, ki jo bomo lahko pobirali čez dober mesec. Čebulček sadimo od konca septembra - če bi to storili prej, bi razvil več korenin in manj listov," razlagajo v Zelenem svetu.
Zeleno gnojenje
Če so gredice v vrtu prazne, jih konec avgusta in v začetku septembra še lahko ozelenite z rastlinami za zeleno gnojenje. To je zlasti pomembno, če gnojite samo s kupljenimi organskimi gnojili. Z rastlinami za zeleno gnojenje preprečujete tudi zapleveljenost in skrbite za rahljanje tal. Kaj posejati? Izberete lahko denimo facelijo. "Facelija ni v sorodu z nobeno vrtnino in ni treba skrbeti za kolobar, v vrt jo lahko sejete ne glede na to, kaj je tam raslo prej ali kaj boste sejali kasneje. Omenjena rastlina prežene mnoge talne škodljivce, ustvari veliko listne mase, v tleh hitro razpada in ima globoke korenine, ki rahljajo tla. Lahko poizkusite tudi z oljno redkvijo ali belo gorjušico, ki ju na vrtu pustite, da pomrzneta in ostaneta na gredi do pomladi. Zadnji rok za setev facelije, oljne redkve in bele gorjušice je začetek septembra," še razkrijeta strokovnjaka iz Zelenega sveta.
Od sredine septembra do konca oktobra lahko sejete tudi ozimna žita, ki jih marca, ko so tla primerna za obdelavo, podkopljete v tla. Tako bodo tla pokrita z zeleno odejo, kar je priporočljivo za vsak vrt.
Pogled v zeliščni svet
V začetku meseca sejemo peteršilj in žličnik. Ko dozorijo semena janeža in komarčka, jih pobiramo in shranimo v papirnatih vrečkah. Na travnikih septembra najdemo veliko rmana. Cvetove navadnega rmana lahko naberemo za čaj, ki poživlja krvni obtok, poleg tega mu v naravnem zdravilstvu pripisujejo, da celi rane, spodbuja delovanje ledvic, čisti kri, znižuje visok krvni tlak, odpravlja mastno kožo, pomaga pri vrtoglavici, migreni, slabosti ... Čaj, ki ga skuhamo vsakič svežega, pripravimo tako, da eno do dve čajni žlički posušenih cvetov prelijemo z 250 mililitri vrele vode in pokrito pustimo stati deset minut, nato precedimo. Priporočeno je popiti dve skodelici takega čaja dnevno. Rmana ne pijemo dlje kot šest tednov, potem kuro prekinemo za najmanj štiri tedne. Nosečnicam in doječim materam odsvetujejo uporabo rmana.
Jeseni sajenje, spomladi sladkanje
Želite že naslednje leto okusiti slastno novo sadje z domačega vrta? Pripravite sadilne jame, da posadite grmičke, ki vas bodo zapeljali z okusnimi plodovi. V drevesnicah in vrtnarijah poiščite odporne sadike, po možnosti takšne, ki so že dalj časa rasle v klimatskih razmerah, kakršne so na vašem vrtu. V številnih drevesnicah je bilo zadnja leta povečano povpraševanje po nekoč eksotičnem sadnem drevju, predvsem kakiju, našiju in tudi po drenu, trpežnem in nezahtevnem grmu, ki so ga poznali že naši predniki in ga uporabljali v ljudski medicini. Zdaj se mnogi kupci vse bolj pogosto odločajo tudi za jagodičevje, ker da pridelek hitreje kot sadno drevje. Med odpornejše vrste jagodičja za domači vrt spadajo sibirske borovnice in aronije. Aronija se sadi v sadilne jame, velike 40 x 40 centimetrov, razdalja med rastlinami pa naj bo od enega do 1,5 metra, medvrstna razdalja pa dva do tri metre. Sadike aronije lahko uporabite tudi za naravno ograjo, v tem primeru naj bo razdalja med rastlinami 80 centimetrov. Priporočljivo je, da sadilni prsti dodate naravno organsko gnojilo. Močne in dobro vzgojene sadike aronije začnejo roditi, ko so stare dve ali tri leta, na vrhuncu moči pa posamezni grm da tudi več kot osem kilogramov zdravilnih plodov, ki so uporabni za kompot, sladice, sokove, likerje. Z zamrzovanjem se zmanjša količina tanina v plodovih in poveča količina sladkorjev, zato je priporočljivo pred kuhanjem marmelade ali peko peciva zamrzniti jagode aronije.
Raje ameriške ali sibirske?
Sibirska borovnica na začetku zahteva manjšo investicijo kot ameriška. Pri slednji gre tretjina investicije za sadiko, dve tretjini pa za ustrezno zemljo - šoto, kajti ameriška borovnica potrebuje za rast kislo prst. Če ji zagotovite zadostno količino šote (okrog 250 litrov za posamezno sadiko), ni več posebnega dela z njo. Le vsako tretje leto ji dodajte šoto in rodnost bo dobra.
Sibirska borovnica pa povsem dobro uspeva v običajni zemlji s pH-vrednostjo 6. Pri sibirski je ključno, da posadite širši izbor različnih sort. Tako bo večja možnost oprašitve in tudi rodnost bo večja. Sibirske borovnice zacvetijo zelo hitro, že februarja in marca, oprašujejo jih zlasti čmrlji. S širšim izborom sort je večja verjetnost oprašitve, kar prinaša tudi večjo rodnost.
Okrasni vrt
Tudi okrasnega vrta še ne prepustite mirovanju. Dalijam in drugim neprezimnim okrasnim rastlinam sproti odstranjujte odvcetele cvetove. Balkonske rože še dognojujte in po potrebi zalivajte, saj bodo mnoge še mesec ali več zelo lepe in bujno cvetoče. V začetku septembra je še čas za setev nekaterih trpežnih trajnic, kot so ameriški slamnik, rudbekija, naprstec, vratič, breskovolistna zvončnica. Prav tako obrežite vrtnice plezalke. Počasi lahko začnete saditi spomladanske čebulnice, kot so žafrani, narcise in hijacinte. Če so se vam v gredi pojavile luknje, lahko jesen obarvate z dosajevanjem ciklam, krizantem, mačeh in jesenskih vres. September je tudi primeren za sajenje ulončenih grmovnic in drugih lesnatih rastlin.
Sajenje zimzelenih grmovnic
Proti koncu meseca na vrt sadimo zimzelene grmovnice. Da bi se grmički zagotovo prijeli, bo pred nakupom treba preveriti, ali so rastline zdrave in ali imajo dovolj močan koreninski sistem. Najbolje je kupiti rastline v zabojnikih, vendar moramo biti pozorni, da korenine niso že orumenele, po drugi strani je treba preveriti, da niso prešibke. Če so korenine čvrste in se z njih ne vsuje zemlja, ima rastlina dobre možnosti za nadaljnji razvoj. Na mestu, kjer bomo sadili zimzelene grme, izkopljemo sadilno jamo, ki naj bo vsaj dvakrat večja in globlja od koreninske grude. Prst iz jame zrahljamo ter ji primešamo humus in kompost. Koreninsko grudo presajene rastline temeljito zalijemo, nato jo zasujemo s pripravljeno prstjo, to dobro potlačimo s čevlji. Posajeno rastlino ponovno zalijemo. Presajanje najbolje prenašajo sadike, velike 30 do 60 centimetrov, takšno velikost običajno dosegajo dve do tri leta stari grmi. Najustreznejše razmere za zasajanje so ob oblačnem vremenu in tik pred dežjem.
Žive meje
Rastlinske ograje sadimo iz povsem praktičnih razlogov: da z njimi nekoliko zapremo parcelo pred vetrom, prahom, hrupom in radovednimi pogledi. Za rez tise, kleka, ligustra, lovorikovca je idealen čas prav zdaj, ko je temperatura okoli 20 stopinj Celzija, tudi oblačno vreme pomeni ugoden čas za rez, saj listov, iglic in vejic ne ožge sonce.
Obnova zelenice
Septembra je primeren čas za zračenje trate z votlimi vilami ali strojnim prezračevalnikom, pri tem je treba nastale luknjice zasuti s kremenčevim peskom. Zelenico po obnovi popeskamo. Trate do konca leta ne gnojimo več z dušikom, temveč uporabimo kalijevo gnojilo, ki zelenico naredi bolj odporno proti nizkim temperaturam. Če se lotevate sejanja trate, bo sredi septembra posejana trava do zime ravno prav visoka, da bo zlahka prestala hladne mesece. Vendar je treba izbrati ustrezno mešanico za posamezno rastišče. Posejano površino je dobro prekriti s koprenasto pokrivalko, ki prepreči plevelom, da bi njihova semena z vetrom pristala na trati. Ko trava vzklije in zraste približno dva centimetra, kopreno odstranimo. Trato po setvi vsak dan zalijemo, da se korenine dobro razrastejo. Za odstranjevanje mahu bo najbolje prezračiti zelenico, ko pa se lotevamo odstranjevanja plevela s koreninami vred, bo najbolje, da uporabimo tanko in dolgo rezilo, da trate ne poškodujemo preveč.