Sanja Verovnik
Ravne strehe niso samo stvar videza, temveč je njihova prednost preprostejša gradnja velikih strešnih površin, ki morajo med drugim izpolnjevati današnje standarde energijske porabe, predvsem pa jih je mogoče izkoristiti za pohodne površine, ozelenjene strehe in celo za povozne površine, kot so na primer parkirne ploščadi. Na vprašanje, kakšna je razlika med klasično in ravno streho, Tomo Žnidaršič, strokovni svetovalec pri podjetju Bauder, odgovarja, da je težko definirati prednost kot ključni element. "Bolj pomembno se mi zdi odgovoriti na vprašanje, zakaj bi kot investitor izbral ravno streho. Tu sta pomembna dva vidika: zunanji videz objekta in notranja uporabnost. V prvem primeru gre za našo predstavo, kakšna naj bo naša hiša sploh videti – klasična oziroma dvokapna ali bolj moderna (kocka oziroma kvader). S tem se zagotovo srečate že pri obisku arhitekta, ki ob vaših željah upošteva tudi druge vidike, ki so pomembni za umeščanje hiše v prostor. Drugi vidik je predstavljen z vprašanjem, kako bi se počutili v notranjosti hiše oziroma kako želimo izrabiti prostor. Mansarda ima poševnine, strešna okna ... Nasprotno pa prostor v moderni hiši z ravno streho sploh ne da občutka strehe. Kar pa je tisto več: ravna streha je lahko tudi dodatna bivalna površina, kot na primer terasa, ki ji lahko z ozelenitvijo damo videz povsem naravnega okolja. V urbanem okolju, kjer prostora običajno primanjkuje, vrnemo s tem naravi površino, ki smo ji jo ob izkopu gradbene jame vzeli." Žnidaršič pravi, da bi se moral vsak investitor zavedati, da se bo v prostoru trajno dobro počutil takrat, ko bodo vsi elementi usklajeni - tako medsebojno kot s celoto. "Zato je pomembno, da si za ravno streho vzame dovolj časa že na samem začetku, da bo dobro in premišljeno zasnovana in izvedena. Pri tem je nasvet strokovnjakov zagotovo ključnega pomena," še opozori sogovornik.
Nad neogrevano garažo
Kakšna je razlika med izvedbo ravne strehe nad izoliranim bivalnim prostorom in nad neogrevano garažo? Tomo Žnidaršič iz podjetja Bauder pravi, da neogrevana garaža potrebuje zgolj hidroizolacijski sloj. “Največkrat se za to uporabi kar dvoslojni polno lepljen bitumenski sistem, ki ima na zgornji strani že integriran zaščitni skrilav posip,” pojasni sogovornik in nadaljuje: “Zaradi preprečevanja poletnega pregrevanja pa vedno priporočamo uporabo minimalne dodatne toplotne izolacije.”
Prezračevana ravna streha je redkost
Glede na gradbenofizikalne lastnosti se ravne strehe delijo na neprezračevane, imenujemo jih tudi tople ravne strehe, in prezračevane strehe oziroma hladne. Te danes le redko vidimo. Njihova glavna značilnost je prezračevalni kanal med hidroizolacijo zgoraj in toplotno izolacijo spodaj, ki sta vgrajeni vsaka na svoji podkonstrukciji. Pri neprezračevanih ali toplih ravnih strehah si posamezni sloji tesno sledijo oziroma so med seboj spojeni. Glede na to, kako si sledijo oziroma kje je nameščena toplotna izolacija, ločimo klasične in obrnjene ravne strehe, izpeljanki obrnjene strehe, ki je v razvoju sledila klasični, pa sta še plus ravna streha in dvojna ravna streha. Danes je običajni naklon ravnih streh od dva- do triodstoten in ni ključen zaradi hidroizolacije, saj mora biti ta vodotesna tudi na površini brez naklona, bolj je pomemben zato, da zastajajoča voda ne bi povzročila škode na zgornjih slojih; denimo, da preprečimo zmrzlinske poškodbe pri keramičnem tlaku na pohodnih strehah ali čezmerno navlaženost rastnega substrata na ozelenjenih.
Vsaka ravna streha bi morala biti pohodna
Veliko ravnih streh je ozelenjenih, služijo kot terase, na večjih objektih celo kot sprehajalne površine in vrtovi. Tomo Žnidaršič je prepričan, da bi morala vsaka ravna streha ustrezati kriteriju pohodnosti vsaj glede rednih vzdrževalnih pregledov, ki so predvsem namenjeni čiščenju in vzdrževanju. "Če rečemo, da pohodna ravna streha predstavlja osnovni model ravne strehe, je njena sestava, če upoštevamo avstrijske standarde, ker v Sloveniji podobnega standarda za planiranje in izvajanje ravnih streh žal še ni, naslednja: parna zapora, toplotna izolacija, vodotesni sloj in zaključni sloji." S temi elementi zagotovimo ključne funkcije, ki jih streha opravlja, opozori Žnidaršič in nadaljuje: "Predvsem so tu mišljeni vodotesnost, toplotna izolativnost, varnost, ki je vedno bolj pomemben vidik zaradi vse pogostejših ekstremnih obremenitev s točo oziroma vetrom, trajnost ..."
Enako pomembno je tudi, pravi sogovornik, da so posamezni elementi skladno vgrajeni v celoto. Tako se zagotovi tudi enostavno upravljanje oziroma vzdrževanje strehe. "Sloji bivalne terase so v smislu njihove funkcije praktično enaki, spremeni se le zahteva glede tlačne trdnosti oziroma trdote toplotne izolacije, ki mora biti večja zaradi večje mase, s katero bo terasa stalno obremenjena," poudari sogovornik.
Od projektiranja, izvedbe do vzdrževanja
Tomo Žnidaršič poudarja, da je od projektiranja (tako novih streh kot sanacije obstoječih), izvajanja do vzdrževanja ključen sam koncept sestave ravne strehe, znotraj tega pa je treba upoštevati še naslednje:
• Parna zapora. Smiselno jo je nadgraditi v sloj, ki predstavlja sekundarno varovanje strehe. S tem dosežemo, da v notranjost pod nobenim pogojem ne more priti nič. Z vgradnjo dodatnih kontrolnih elementov imamo nato stalen vpogled v vodotesno strukturo strehe. Tu gre za sistem polno varjenih bitumenskih parnih zapor, ki služijo tudi kot robusten začasen hidroizolacijski sloj.
• Naklon površin. Praviloma se vse ravne strehe projektirajo z minimalnim naklonom dveh oziroma treh odstotkov. S tem se zagotovi ustrezno odtekanje vode s strešne površine. V primeru adaptacij objektov, kjer je podlaga že izvedena, je treba s posebnimi ukrepi izvesti korekcijo naklonov za zagotovitev odvodnjavanja. Nakloni se lahko izvedejo že v sami osnovni podlagi ali pa naknadno z naklonsko toplotno izolacijo.
• Ustrezna dimenzijska stabilnost toplotne izolacije. Občasno se namreč zgodi, da se ob temperaturnih obremenitvah krčijo plošče toplotne izolacije. Z njenim dvoslojnim polaganjem z zamikanjem spojev se ta vpliv sicer zmanjša, a je še vedno viden predvsem ob robovih.
• Pravilna zasnova in izvedba detajlov. Zlasti pri bivalnih terasah so višine zaključkov hidroizolacije nižje kot pri ravni strehi z atiko, zato morajo biti zaključki res tehnično pravilni in učinkoviti. Čisto iz prakse: poseben izziv projektantom in tudi izvajalcem predstavlja na primer obdelava zaključka ob drsnih vratih v vogalu ob vgrajenih vodilih zunanjih žaluzij.
• Izvajalec. Ta mora biti vešč, usposobljen in poznati mora standard za planiranje in izvajanje tesnjenja ravnih streh in ga pri svojem delu upoštevati. V tem smislu se pri pooblaščenih zunanjih inštitucijah v tujini opravljajo certificiranja tudi slovenskih izvajalcev, še razlaga Žnidaršič.
Strokovna zasnova na prvem mestu
Tomo Žnidaršič opozori na pomembnost pravilne zasnove ravne strehe. Nestrokovnost lahko hitro vodi v težave, pravi. Izpostavi zamakanje strehe kot najpogostejšo napako. Po njegovih besedah je običajno ta posledica poškodbe strešnega hidroizolacijskega sloja. Zgodi se tudi, da tesnjenje ravne strehe ni dovolj dobro zaradi denimo neustrezne pritrditve strešne tesnilne folije. V tem primeru lahko veter naredi svoje in deformira strešno kritino, odtrga in poškoduje strešne obrobe. Poleg tega se lahko v nekaj letih pojavi mehkost strukture strehe, ker toplotna izolacija nima zadostne trdnosti. To se zgodi, če recimo postavimo na teraso montažni leseni pod, toplotna izolacija pa je neustrezna za takšno uporabo. Ravno streho moramo sanirati, če je parna zapora neustrezno izbrana oziroma izvedena; konkretno, če se na grobo betonsko podlago položi PE-folija, se bo zagotovo že ob izvajanju prej poškodovala - preluknjala. Takšna parna zapora potem ne opravlja več svoje funkcije, kaj šele sekundarnega varovanja strehe. Prav tako velja, da moramo ravno streho sanirati, ko so napake na odvodnih sistemih - vtočnikih, vertikalah.
Katero okno je primerno
Okna za ravno streho morajo zadostiti enakim kriterijem kot fasadna okna, predvsem glede energijske učinkovitosti, senčenja, hkrati pa še posebnim zahtevam, ki so rezultat njihove lege in izpostavljenosti, kot so zaščita pred udarci, odvodnjavanje, vodotesnost ... Pravijo, da je nujna izbira proizvoda, ki bo ustrezal zahtevam toplotne učinkovitosti. Toplotno učinkovito okno bo namreč omogočalo manjše toplotne izgube, lažje bo uravnavalo notranjo klimo, s tem bodo povezani nižji stroški za ogrevanje in hlajenje. Hkrati pa se z vgradnjo toplotno učinkovitega okna ognemo tudi pomislekom o kondenzaciji. V podjetju Fakro pojasnijo, da je na trgu več modelov strešnih oken za ravno streho: s kupolo ali brez nje, z odpiranjem ali brez njega (fiksna okna), pohodna ali nepohodna, z izhodom ali brez njega in protipožarna. Izpostavijo moderna strešna okna, namenjena izključno ravnim streham. "S strešnimi okni pridobimo naravno svetlobo v notranjosti prostora na točno določenem mestu. Nad delovnimi površinami, nad igralnimi in bralnimi kotički, tam torej, kjer nam je svetloba zelo pomembna.
